Kljub temu, da vremenski obeti niso bili najboljši, se nas je zbralo kar veliko. Kot naročeno je Gospod za čas molitve križevega pota posodil sončne žarke, ki so se po končani molitvi zopet skrili za deževne oblake.

Na tem mestu je bila nekoč starodavna cerkev svetega Antona Puščavnika, ki je zadnje dni vojne pogorela.

Na tem mestu je bila nekoč starodavna cerkev svetega Antona Puščavnika, ki je zadnje dni vojne pogorela. Po vojni je bila deležna usode ostalih sakralnih objektov na Kočevskem. Gradbeni material je bil pripravljen za pokrivanje cerkve. Toda takratna oblast se je odločila drugače. Odpeljali so opeko in tramove in podrli cerkev, demolirali pokopališče in podrli pokopališko obzidje. Tako je tedanji župnik Anton Pogorelc zapisal na listič in ga skril pod kip svetega Antona, ki edini ni zgorel ob požigu cerkve.

Pred nekaj leti so župnija Kočevska Reka in domačini očistili zasuto gomilo ruševin, obnovili ostanke zidov, na lokacijo nekdanjega oltarja postavili daritveni oltar in na obodu cerkve uredili kapelico svetega Antona. In ta kraj na Cerkvenem hribu znova vabi k molitvi, vabi k tišini in spoštovanju tistih, ki so bili tukaj pokopani.