S slovensko izdajo revije National Geographic, o kateri govorim, sem redno sodeloval skoraj od začetka njenega izhajanja pa do nedavne ukinitve, ko je morala kloniti pod težo ekonomske logike. Za kar ne moremo niti slučajno valiti krivde na založnika, v katerega običajno uperimo prst, ko kakšna revija ugasne. Celo nasprotno – založbi, ki jo je izdajala, smo njeni bralci in sodelavci lahko le hvaležni, da je rdeče številke, ki jih je revija zadnja leta prinašala, tako dolgo krila iz svojega žepa.

Najvišji novinarski, fotografski in založniški standardi

Povabilo k sodelovanju z njo me je pred leti dobesedno osrečilo – revija National Geographic je bila merilo najvišjih novinarskih, fotografskih in založniških standardov. Sodelovanje z mikro ekipo, ki je skrbela za njeno izhajanje, je bilo pojem dobrega sodelovanja. Pri tej reviji sem se, čeprav v vlogi pisca, tudi učil uredniškega dela – kar najbolj natančnega preverjanja podatkov, načina podajanja zgodbe, »obračanja« besed, da privlačno povedo želeno, sodelovanja s strokovnimi recenzenti, lektorji in fotografi, ki so posneli fotografije za reportažo, za katere sem sam napisal besedilo … Ob prenehanju njenega izhajanja se zato nisem osredotočil na izgubo, ki jo je zame osebno in za slovenski medijski prostor revija s svojo kakovostjo predstavljala, ampak na hvaležnost za možnost dolgega in lepega sodelovanja pri njenem izhajanju.

Pri tej reviji sem se, čeprav v vlogi pisca, tudi učil uredniškega dela – kar najbolj natančnega preverjanja podatkov, načina podajanja zgodbe, »obračanja« besed, da privlačno povedo želeno, sodelovanja s strokovnimi recenzenti, lektorji in fotografi.

Neizprosna logika trga

Trend ugašanja časopisov in revij je prisoten že kakšni dve desetletji. Hitro dostopne spletne vsebine zapolnjujejo potrebo čedalje večjega števila ljudi. S čimer ne bi bilo nič narobe, če bi te nastajala z enako skrbnostjo, premislekom, zavzetostjo in profesionalnostjo, kot nastajajo vsebine klasičnih tiskanih in elektronskih medijev. Oziroma kot bi morale nastajati – poskus konkuriranja družbenim omrežjem, katerih vsebine nastajajo brez teh sit in filtrov, tudi medije, ki poskušajo biti kar najbolj verodostojni, ženejo v nižanje standardov, naglico, cenenost, senzacionalizem … Na slovenskem tržišču, ki ima majhno število govorcev, so ti pritiski še večji. Če se založnik odloči, da ne bo klonil pod njimi in ohranjal visoke standarde, tvega, da bo medij hitro ugasnil – in prav to se dogaja. Logika trga je neizprosna – navada kupovanje časopisov in revij upada in če stroški presegajo prihodke, ni nikjer nikogar, ki bi kril to izgubo.

Poskus konkuriranja družbenim omrežjem, katerih vsebine nastajajo brez teh sit in filtrov, tudi medije, ki poskušajo biti kar najbolj verodostojni, ženejo v nižanje standardov, naglico, cenenost, senzacionalizem.

Ljudje radi kaj dobrega preberejo

Ljudje radi kaj dobrega preberejo, je pred leti zapisal cenjen novinarski kolega. Kar gotovo drži. Je pa takih v naglici, brezbrižnosti in površnosti, kakršne spodbuja in narekuje čas, vse manj. Predvsem pa je manj tistih, ki so za to pripravljeni tudi seči v žep in ne zgolj neobvezujoče povšečkati neko vsebino.

Revija Svet in ljudje vstopa v 28. leto izhajanja. Prva letošnja številka izide 14. januarja. FOTO naslovnice: Tom Turk

Ob vsem navedenem me obhajata veselje in hvaležnost, da bralci v reviji Svet in ljudje še vedno vidite stvar, ki je tega vredna. Številni avtorji, mnogi med njimi redni, pripravljajo njene vsebine z željo, da bi svojo izkušnjo spoznavanja planeta nesebično delili z bralci. S tistimi, ki se tudi sami odpravljate po svetu in tistimi, ki za to bodisi nimate možnosti bodisi imate v življenju druge prioritete.

Naj ob tej priložnosti izrazim zahvalo tako enim kot drugim. Vas, spoštovani bralci teh vrstic, pa povabim k nadaljnji podpori obstoja revije – da ne bi tudi Svet in ljudje postala revija, o kateri bi nostalgično govorili v pretekliku. Tisti, ki jo soustvarjamo, se bomo še naprej trudili po najboljših močeh.

Vas, spoštovani bralci teh vrstic, pa povabim k nadaljnji podpori obstoja revije – da ne bi tudi Svet in ljudje postala revija, o kateri bi nostalgično govorili v pretekliku.

Hvala in srečno v 2026!

Marjan Žiberna, urednik revije Svet in ljudje