Vse to in še vrsto stvari se odvija po župnijah v Sloveniji, a veliko časa je potrebno imeti, sploh ob nedeljah, da bi jih izkusili. Zato je nekega dne ob začetku pomladi leta 2024 Katja iz župnije Ljubljana Dravlje poslala vabilo, kot strela z jasnega, štirim drugim ljubljanskim župnijam, naj pridejo en večer in se bomo pogovorili, kaj vse delamo v župnijah, kaj deluje in kaj ne. Odziv je bil odličen, prišli so predstavniki iz vseh povabljenih župnij in še ene nepovabljene! Na srečanju sta bila tudi dva župnika. Že po prvih minutah pogovorov smo začutili, da smo se zbrali enaki in da bi vsi neizmerno radi predstavili ter ugotovili, kaj vse bi še lahko počeli v naših župnijah.

Vsak je predstavil svoje izkušnje, kaj je delovalo, kaj ni, brez tekmovanja in hvale, z iskrenim iskanjem novih zamisli, rešitev in izboljšav.

Prišli smo tujci, ljudje, ki se med seboj praktično nismo poznali, zato je bil večer skrbno pripravljen; po kratkem krogu kdo je kdo smo prešli na konkretna vprašanja: kako vam uspeva privabiti nove sodelavce, kateri dogodki združujejo ljudi in kako jih privabiti nanje. Vsak je predstavil svoje izkušnje, kaj je delovalo, kaj ni, brez tekmovanja in hvale, z iskrenim iskanjem novih zamisli, rešitev in izboljšav.

Čutilo se je, da vsi iskreno iščemo načine, kako nagovoriti ljudi, kako poglobiti vero nedeljnikov, kako pripraviti okolje in okoliščine, da se bodo osebno srečali z Gospodom, kako privabiti obrobne kristjane, kako vzpostaviti stik z nevernimi. Čutilo se je, da smo vsi delček istega mozaika, vsaka župnija svoj košček, in da med nami ni zidov, temveč skupaj sestavljamo isto celoto.

Ko smo že presegli predviden čas srečanja, smo tudi hitro ugotovili, da si želimo to ponoviti. Župnija Ljubljana Rakovnik se je javila, da nas bo naslednjič gostila in da bo srečanje čez približno pol leta in tako smo tudi nadaljevali. Z vsakim srečanjem se nam je pridružila še kakšna župnija in v marcu smo imeli peto srečanje, tokrat v župnij Ljubljana Šentvid. Vsako srečanje pripravi druga župnija, vsaka doda malo svojega pridiha, vsakič pa odidemo z zavedanjem, da je tudi drugim mar, da se da veliko storiti in da se številni trudimo ter stopamo v korak z verniki za novo evangelizacijo.

Čutilo se je, da smo vsi delček istega mozaika, da skupaj sestavljamo isto celoto.

O čem točno smo govorili na naših srečanjih? Tule je povzetek prvega sestanka.

1. Kako pridobivati nove sodelavce?

Skupno spoznanje: direktno vabljenje izza ambona ne deluje. Ljudje se množičnih pozivov bojijo kot župnijskih oznanil s preštevilnimi besedami »prostovoljec«. Deluje:

• Osebno povabilo – identificiraš konkretnega človeka za konkretno nalogo. Ne: »Kdo bi pomagal?«, temveč: »Ti si pravi za to.«
• Alfa tečaj in podobni programi – zidajo bazen, iz katerega nato organsko rastejo sodelavci.
• Občestvo kot vhod – najprej povabi na kavo, šele potem na delo. Družina, povabljena na kavo po maši, je postala ena izmed najaktivnejših v župniji.
• »Zid delovnih mest« – razpisana mesta, kamor se župljani vpišejo sami. Načrtovan je tudi »karierni sejem« pred cerkvijo po mašah.
• Mladi po birmi – takoj jih je dobro pritegniti, redno spremljati, jim omogočati tudi neformalno druženje, ne samo dela.
• Neobičajne vloge – kaplanija, kjer so natakarji samo fantje, ki niso ministranti ne pevci. Kdor ne najde mesta drugje, ga najde tu.
• »Skenerji« – ključni ljudje, ki znajo prepoznati potencialne sodelavce. Župnik tega fizično ne zmore sam; potrebuje ekipo, ki to dela namesto njega, in jo v tem podpira.

Mlade je po birmi  dobro takoj pritegniti ter jim omogočati tudi neformalno druženje, ne samo dela.

2. Kateri dogodki združujejo ljudi?

Skupni imenovalec: izgovor za skupaj. Več ko jih imaš, bolje je. Primeri, ki delujejo.

• Kava po maši, pikniki, miklavževanja, predavanja, golaž za moške.
• Dan odprtih vrat s stojnicami skupin – letos prvič v Dravljah, obetavno.
• Blagoslov jedi na velikonočno soboto z deljenjem blagoslovljene vode in letaka – 6 ur, sestre ostale 4 ure dlje kot načrtovano, 900 od 1000 letakov razdeljenih.
• Misijon med praznikom vseh svetih (Žale) – na tisoče ljudi hodi mimo cerkve.
• Misijon »Skupaj na poti« – z vzporednim naslovom »Slavje ob 100. obletnici posvetitve cerkve«, ker slednje bolj pritegne.

Skupni imenovalec dogodkov, ki združujejo ljudi je izgovor za biti skupaj.

3. Kako privabiti ljudi na dogodke?

Tu je bilo največ razmišljanja – in največ iskrenosti. Ugotovitve.

• Tudi močan PR pogosto ne prinese odziva. Na dogodke pridejo tisti, ki so že nekako »znotraj« župnije.
• Ključno je ponavljanje sporočila in jasnost, da je to zate dobro – ne za župnijo, ne za župnika, zate.
• Oznanjevalec iz Indije je iz 20-članske molilne skupine oblikoval gibanje, ki je pritegnilo tisoče. Osnova: reden stik z Bogom, slavljenje, vztrajnost.
• Ugotovitev: mestne župnije so nasičene, ljudje izbirajo – kar je drugačen izziv kot na podeželju.
• Misel večera: Ne postaneš avto, če si dolgo v garaži. – Nisi že kristjan, če si vsako nedeljo v cerkvi. In: Kdaj je dobra pridiga? Ko misliš, da so vsi v cerkvi neverni.
•  Sklep: župnija mora najprej »biti z Njim« – iz tega izvira vse drugo.

Celoten članek je dostopen naročnikom, ki ga lahko preberete v tiskani ali digitalni izdaji revije Cerkev danes (2/2026).