Kot pravi Tita Fürst-Koren, dr. med., spec. psih., dolgoletna Barbarina psihiatrinja na UPKL, poteka bipolarna motnja na dveh različnih ravneh – od odličnega razpoloženja ali manije do izjemno žalostnega razpoloženja oziroma depresije. Gre za genetsko, dedno bolezen, ki se kaže v spremembah v možganih. Pogosto jo sprožijo tudi hudi stresni dejavniki, ki za splošno populacijo običajno niso tako pomembni. Bipolarna motnja, kot pravi Fürst-Korenova, se pojavi že zgodaj, v obdobju adolescence, nekje do 25., redkeje do 30. leta starosti.

Diagnoza pri 23 letih: Vsega je bilo preveč 

Barbara je diagnozo prvič dobila pri 23 letih. »Takrat sem bila iztrošena. Šlo je za živčni zlom, saj nisem naredila študija na Akademiji za gledališče in režijo. Zlom pripisujem tudi razočaranju v ljubezni.« Barbara je bila v tistem obdobju polna idej, vznesenosti, energije, sodelovala je pri različnih projektih. »Mislim, da je bilo vsega preveč,« razmišlja danes.

Bipolarna motnja v njeni družini ni neznanka, saj so se z njo srečali še njena mama, bratranec in teta.

»Toni je človek, ki mi je stal ob strani«

Po nekaj letih sta se ponovno srečala Barbara in duhovnik Toni Brinjovc, ki ji je stal ob strani v eni težjih življenjskih preizkušenj. »Osem let se zagotovo nisva srečala. Poznava pa se že dolgo, še iz časa, ko sem bival v Sostrem in je bila Barbara naša soseda,« se spominja Toni.

Iskreno in čustveno srečanje patra Tonija z Barbaro. FOTO: Zajem zaslona/RTV SLO

Za Barbaro je bilo srečanje ganljivo. »Toni je srečen in iskren človek. Veliko mi je pomagal, ko sem bila pogosto po bolnišnicah. Obiskovala sem tudi skupino, kjer sem se počutila varno,« je pripovedovala Barbara.

Toni pojasnjuje, da gre za skupino za samopomoč za ljudi z diagnozo bipolarne motnje in depresije. »Dobil sem idejo za ustanovitev te skupine. Ko je zaživela, sem Barbaro osebno poklical in jo povabil, naj se nam pridruži. Njena bipolarna motnja se je zelo izrazito kazala predvsem v maničnih obdobjih,« pove.

»Bila je hospitalizirana, jaz pa sem šel ponjo v psihiatrično bolnišnico in jo za eno popoldne odpeljal ven. To je bila zame velika preizkušnja, saj je bila takrat v maniji in je bilo zanimivo v takem stanju z njo hoditi naokoli,« se spominja Brinjovc.

Združuje ju ljubezen do gledališča

Poleg življenjskih preizkušenj ju povezuje še ena velika strast. To je ljubezen do gledališča. Ob obujanju spominov je Barbara v šali dejala: »Veš, Tonček, ti boš mene pokopal,« in s tem pokazala, da je kljub težkim izkušnjam ohranila iskrivost ter globoko povezanost s patrom Tonijem. 

Oddajo lahko v celoti pogledate TUKAJ.