Ulični umetniki iz desetih držav z vsega sveta so se zbrali v Rimu in svoje darove uporabili za pripravo umetniške razstave na prostem, z namenom, da polepšajo najrevnejše rimske četrti.

»Smo v novem raju. V raju, za katerega smo sami prispevali lepoto in umetnost, da bi tudi med tistimi, ki jih družba odriva na rob, bivali solidarnost in bližina«, je v pogovoru za ameriško katoliško agencijo CNA pojasnil Emmanuele Emanuele, predsednik Rimskega sklada. Sklad je pripravil veliki projekt: obsežno umetniško razstavo na prostem, ki jo sestavlja 20 zidnih poslikav – te je ustvarilo dvajset mednarodnih umetnikov, krasijo pa pročelja enajstih stavb v revni rimski četrti Tor Marancia.

Čeprav ne gre za resnični geto, četrt Tor Marancia velja za rimsko obrobje, Rimljani pa ga v pogovoru omenjajo kot geto, saj gre za izjemno neurejeno območje, tamkajšnji prebivalci pa živijo v velikem pomanjkanju.



Muzej na prostem je rezultat skupnih prizadevanj celotne skupnosti – mnogi med njimi pred začetkom projekta med seboj niso nikoli spregovorili – in umetnikov ter članov Rimskega sklada. Slikanje portretov se je pričelo 8. januarja, zaključilo pa 27. februarja letos. Umetnine so javnosti na voljo za ogled vsak dan v tednu, zelo malo poslikav pa je vidnih z ulice. Če si obiskovalec želi ogledati celotno razstavo zidnih poslikav, mora vstopiti v četrt in se po njej sprehoditi.

Lepota je ena izmed stvari, ki jih človek zelo potrebuje, je pojasnil Emanuele in lepoto poimenoval »glavno junakinjo kulture«. »Menim, da bo lepota pomagala rešiti svet, prav tako pa bo pripomogla pri odpravi žalosti v vsakdanjem življenju«, je prepričan predsednik Rimskega sklada. Ulična umetnost, kot poudarja Emanuele, je pomemben umetniški izraz lepote. »Prepričan sem, da so ulični umetniki prav tako pomembni kot tisti, ki ustvarjajo v ateljeju in razstavljajo v galeriji.«



Projekt 999 v izvedbi Rimskega sklada naj bi predvsem v revnih rimskih četrtih spodbudil navdušenje nad umetnostjo. Med zidnimi poslikavami je tudi portret Device Marije, edina verska podoba na razstavi. Ustvaril jo je italijanski ulični umetnik Mr. Klevra, ki je sicer zaposlen pri nekem energetskem podjetju in se kot umetnik pretirano ne izpostavlja. Podobo Matere Božje, široko okoli deset in visoko okoli petnajst metrov, je ustvaril v treh dneh.

Župnik v četrti Tor Marancia, don Marco, sprva ni bil navdušen nad poslikavo, po srečanju z umetnikom pa je privolil, da bo portret Device Marije v »njenem« mesecu maju celo blagoslovil.

Vir: CNA
Foto: CNA