Franc Škulj, župnik: Ko v svoji starosti premišljujem o svojem in sploh o duhovništvu, me navdajajo te misli: Duhovnik ni zase, pač pa za Božje ljudstvo. Kristus želi po duhovniku biti navzoč tudi danes v svoji Cerkvi. Postati »drugi Kristus«, kar pravimo za duhovnika, je zastrašujoče. Ubogi, grešen človek, prevzet, da nadaljuje delo Kristusa, Božjega Sina, Odrešenika sveta, je tako velika, lepa in zahtevna stvar, da se človek ustraši. Tolaži pa dejstvo, da je Kristus izbral tudi apostole kot uboge in grešne. Petra ni spraševal ne po učenosti ne svetosti ne po sposobnosti, pač pa po ljubezni. Mislim, da je tudi danes za duhovnika glavno, da nadvse ljubi Kristusa, mu popolnoma zaupa, je njegov prijatelj in zaupnik, v Kristusu pa tudi vsakega človeka. S Kristusom sem rad v molitvi, ki jo opravljam v imenu vsega človeštva, še posebno tistih, ki ne verujejo in ne molijo. Premalo se kristjani zavedamo, kaka sreča je, da imamo Jezusa v Najsvetejšem zakramentu vedno med nami. Ponosen sem, da ...