Knjiga Kočevsko za radovedneže in ljubitelje preizprašuje stereotipne poglede na zgodovinske, kulturne, naravne in druge fenomene v regiji, ki jo danes približno pokrivajo administrativna območja občin Kočevje, Kostel in Osilnica. Skupen naziv regija dolguje upravljanju v fevdalnih časih.

Avtorji v luči današnjega življenja razkrivajo manj znana dejstva in izrisujejo sveže predstave o Kočevski. Veliki prvinski gozdovi, majhna naseljenost in močni tokovi izseljevanja dodajajo k ukoreninjeni skrivnostnosti in nesklenjenosti njenega značaja. 

V knjigi je 27 kratkih besedil

V knjigi Kočevsko za radovedneže in ljubitelje je njena urednica Lela Angela Mršek Bajda zbrala 27 kratkih besedil, ki poskušajo v novi luči prikazati nekatere izmed stvari, pojavov in zadev, ki so v splošnem prepričanju postali značilni za regijo, ki obsega območja občin Kočevje, Kostel in Osilnica. Besedila povezuje razmišljanje o tem, kaj danes ti fenomeni pomenijo za tam bivajoče ljudi, in kakšen je njihov zgodovinski ali kulturni izvor. Besedila so nastala v preteklih dveh letih, napisali so jih posebej za to knjigo in so plod bodisi raziskovanja širših znanstvenih tem, v katere sodijo fenomeni, bodisi opazovanja življenjskih dogodkov ali običajev, vezanih na fenomene.

Avtorji so raziskovalci, inženirji, kustosi, novinarji in kulturni delavci

Avtorji besedil, 22 oseb, so raziskovalci, inženirji, kustosi, novinarji in kulturni delavci. Nekaj jih je z ZRC SAZU, iz Inštituta za narodnostna vprašanja in iz Pokrajinskega muzeja Celje. Večina jih živi ali dela na Kočevskem, nekateri v Pokrajinskem muzeju Kočevje, v katerem so se vsi strokovni delavci odločili za sodelovanje pri tej knjigi.

Lela Angela Mršek Bajda med predstavitvijo knjige Kočevsko za radovedneže in ljubitelje 26. maja 2026 v Ljubljani. Foto: Ivo Žajdela

Vpliv posebej dolgih in izrazitih zim na bivanje in delo

Mojca Delač je poudarila vpliv posebej dolgih in izrazitih zim na bivanje in delo na Kočevskem ter a lokalno gospodarsko in pogosto celo preživetveno odvisnost od polholova. Helena Dobrovoljc je opisala raziskovalne poti in stranpoti pri umeščanju jezikovnih posebnosti s Kočevske v širši kontekst v polju jezikoslovja. Simona Fajfar je beležila vzorce tolerantnega sobivanja, ki prečijo različne oblike polarizacije na Kočevskem.

Jani Kozina in Primož Gašperič sta s pristopom humane geografije obravnavala socialno in identitetno krizo Kočevske po razpadu SFRJ. Matjaž Geršič je analiziral izvor zemljepisnega imena Kočevski rog. Tomaž Hartman je prispeval problemsko refleksijo o resnici nedotaknjenega velikega Kočevskega gozda. Tina Hodnik je popisala kulinarično bogastvo Kostelske, ki na prvi pogled ni sorazmerno rodovitna in poseljena glede na obilje domoraslih naravnih darov, ki jih je mogoče uživati tam.

Današnje stanje nekdaj zaprtega vojaškega območja s središčem v Kočevski reki

Vesna Jerbič Perko je v ospredje postavila rudarsko dediščino Kočevja. Mestnost in državnost Kočevske je skozi zgodovino umestila v okvir napetosti med avtokratskostjo oblastnikov in iznajdljivostjo prebivalcev. Reko Rinžo je izpostavila kot pomembno za utrditev mestnega značaja Kočevja. Ivan Kordiš je podal življenjsko zgodbo »narodnega heroja« Jožeta Šeška in predstavil družino Kosler, ki se je uveljavila kot pomembna za slovensko misel o suverenosti in kot graditeljica nacionalnega gospodarstva, npr. Peter Kozler je avtor prvega zemljevida slovenskih dežel, Hubert Kosler pa aktualni direktor Yaskawinih podjetij v Sloveniji.

Nadja Kovačič je orisala vseregijski pomen likovnega ustvarjanja in pedagoško-kulturnih aktivnosti akad. kiparja Stranislava Jarma, rojenega v Osilnici. Andreja Mihelič je razkrila izvor, značilnosti in današnje stanje nekdaj zaprtega vojaškega območja s središčem v Kočevski reki, velikega 200 kvadratnih kilometrov.

Kočevski Nemci od poselitve Kočevske do življenja v drugih državah

Anja Moric je razložila fenomen Kočevskih Nemcev od poselitev Kočevske do današnjega življenja v drugih državah, preko jezikovnih posebnosti, šeg, kulture in političnih aktivnosti, posebej še napetost med ohranjanjem izročila in sodobnim življenjem. Moriceva piše tudi o Petru Klepcu, mitskem junaku z Osilniškega. Žarko Nanjara opozarja, da je medved tudi simbol in kot tak privzema vlogo, ki mu jo nadene človek.

Živa Pogorelec je predstavila kostelščino kot jezik, ki z naslanjanjem na svoje kulturne korenine še vedno vztraja pri svoji živosti. Mojca Skender je napisala spominsko observacijo nedavne zgodovine mikrodružbe pod gradom Kostel. Petra Šolar je kritično pristopila k razmerju med industrijskim in naravnim na Kočevskem ter k turističnemu izkoriščanju reke Kolpe. Anton Velušček je predstavil dinamično dogajanje v tej regiji v prazgodovinskem času, Simon Veselič pa naseljevanje Slovanov na Kočevskem, ki nikakor ni bilo izolirano od pritokov drugih rodov ali etnicitet v to regijo, ki so se tu zlivala med seboj.

O ozadju ljubezenske zgodbe med Veroniko Deseniško in Friderikom Celjskim

Izidor Volf razkriva vrhunskost športa na Kočevskem od svetovnih rekordov v številnih panogah prek z olimpijskim odličjem nagrajenega športnika (prvega za Slovenijo) do edinstvenih fenomenov, kot sta šahovski muzikal in tekmovanje v metu motorne žage v daljavo. Med avtorji je še Damir Žerič, ki nam približa zgodovinska dejstva ozadja ljubezenske zgodbe o Veroniki Deseniški in Frideriku Celjskem, ki sta svoj skupni čas preživela na gradu Fridrihštajn nad Kočevjem.

Kočevsko za radovedneže in ljubitelje je četrta publikacija v seriji, ki jo izdaja Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, in njene vsebine se preletajo z vsebinami predhodno izdanih knjig.

1/2