Kapelo na pokopališču v Dolgi vasi pri Kočevju je na praznik Marije Pomagaj blagoslovil kočevski župnik Branko Jurejevčič. Pred blagoslovom so kip Lurške Marije v procesiji prinesli do kamnite kapele oz. votline, s prepevanjem Marijinih pesmi je pri obredu sodelovala Vokalna skupina Cantate Domino iz Kočevja. Slovesnosti sta se udeležila tudi Elizabeth in Matthew iz Združenih držav Amerike: mati in sin sta potomca Kočevarjev, ki so postavili prvotno kapelo, in sta v teh dneh na obisku v domovini svojih prednikov. Dogodek, za katerega sta dan prej izvedela ob ogledu kočevske župnijske cerkve, je bil zanju čudovita izkušnja.

Kip Lurške Marije so v procesiji prinesli do kamnite kapele oz. votline, s prepevanjem Marijinih pesmi je pri obredu sodelovala Vokalna skupina Cantate Domino iz Kočevja. FOTO: M. M. Š.

Kapela na pokopališču v Dolgi vasi

Projekt vnovične postavitve je zbranim predstavila njegova pobudnica Helena Štefanič. Kot je pojasnila, se je ideja o postavitvi Marijine kapele rodila leta 2022, potem ko je Društvo kolesarska Jakobova pot Slovenija – Camino – prav tako na njeno pobudo - postavilo spominsko kamnito Jakobovo znamenje na belokranjsko-kočevski Jakobovi poti ob magistralni cesti nasproti pokopališča v Dolgi vasi. Takrat je od starejših vaščank izvedela, da je prav nasproti znamenja še pred 70 leti stala Marijina kapela.

Zgodovinske podatke o natančnem mestu stare kapelice je pridobila v Pokrajinskem muzeju Kočevje, ne pa tudi informacije, kdaj je bila kapela porušena – to se je najverjetneje zgodilo po letu 1950, ko je tedanja oblast na Kočevskem porušila številne sakralne objekte. Prav tako ni znano, kakšna Marija je bila v nekdanji kapeli, in pobudnica projekta je predlagala postavitev kapele iz naravnega kamna z vklesano votlino in kipom Lurške Matere Božje. Kip je bil kupljen in blagoslovljen v Lurdu.

Kapela stoji na mestu, kjer je nekoč že bila. FOTO: M. M. Š.

V Sloveniji je postavljenih veliko lurških kapel, na Kočevskem pa je doslej ni bilo.

Zakaj Lurška Marija?

Kot je še pojasnila Štefaničeva, se je za Lurško Marijo odločila, ker Slovenci radi romamo v Lurd, kjer se Materi Božji priporočamo za ozdravljenje in pomoč. V Sloveniji je postavljenih veliko lurških kapel, na Kočevskem pa je doslej ni bilo.

Pobudnica vnovične postavitve Marijine kapele Helena Štefanič s svojo risbo, objavljeno v tedniku Družina oktobra 1971. FOTO: M. M. Š.

S to odločitvijo pa je povezana tudi zanimiva osebna zgodba Helene Štefanič: že v njenem otroštvu so doma prebirali tednik Družina, v katerem je bila takrat tudi rubrika Malim, namenjena mladim bralcem. Kot 13-letna je na tednik poslala svojo risbo Lurške Marije in njeno delo je bilo objavljeno na naslovnici omenjene rubrike. Po 55 letih je torej »risba Lurške Matere Božje kapela postala«.