Milan Zdravko Kovač je, kot je dejal na predstavitvi svoje knjige v sredo, 11. oktobra, v Ljubljani, že leta 1992 začel zbirati podatke o bratu Borisu Kovaču. Obiskal je zgodovinarja Toneta Ferenca na Inštitutu za novejšo zgodovino, ki mu je pokazal zapisnik »zaslišanja« Borisa Kovača v Kočevju. Obiskal je Grčarice in grobišče pri Mozlju. Tam je bil s Francetom Špeličem, ki je kot mlad partizan bil priča umorom. Toda grobišča mu ni mogel pokazati, saj se je teren spremenil.

Na osnovi vsega dostopnega gradiva (arhiv, literatura) je rekonstruiral bratovo pot. Med zbiranjem gradiva je pridobil fotografijo komunistične enote (vosovcev), ki je ubijala v Mozlju. Pretreslo ga je, saj so na njej skoraj še otroci. Spomnil je, da pa ljudje, ki so zločine upravljali, niso bili otroci, ampak izobraženi ljudje, a ideološko formirani.

Barbara Zobec, sodnica Vrhovnega sodišča, ki je v knjigi prispevala spremno besedo, je na predstavitvi dejala, da je bil kočevski proces