Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Koga moti Muzej slovenske osamosvojitve?

Za vas piše:
Blaž Čermelj
Objava: 24. 10. 2022 / 14:00
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 24.10.2022 / 15:45
Ustavi predvajanje Nalaganje
Koga moti Muzej slovenske osamosvojitve?
Res je, da imajo gradivo o slovenski osamosvojitvi tudi drugi muzeji, vendar pa v njih nikakor ni celovito razstavljeno. FOTO: Tone Stojko, Muzej Novejše zgodovine

Koga moti Muzej slovenske osamosvojitve?

Muzeja slovenske osamosvojitve, ki je šele pred kakim letom zaživel kot samostojna institucija, že kmalu ne bo več. Ministrica za kulturo Asta Vrečko se je namreč odločila, da ga združi z Muzejem novejše zgodovine v nov javni zavod.

Podrobnosti o načrtih, ki jih ima z muzejem aktualno vodstvo ministrstva za kulturo, trenutno še niso znane. Vladnega sklepa o ukinitvi zavoda namreč še ni. Se pa po poročanju nekaterih medijev kulturna ministrica v obrazložitvi sklicuje na to, da gre za političen projekt in da tovrstno gradivo že zbirajo tudi nekateri drugi muzeji. Vendar pa velja ob tem poudariti, da v njih seveda ni celovito razstavljeno.

Peterle: "Danes se vse skupaj pretaka v eno veliko zdraho"

Na ukinitev muzeja, za katerega se ne ve, so se ostro odzvali v Združenju vrednot slovenske osamosvojitve. Njegov predsednik Lojze Peterle je tako na današnji novinarski konferenci, ki je potekala v prostorih muzeja na Jamovi, poudaril, da se moramo zavedati, da govorimo o ustanovi z naslovom Muzej slovenske osamosvojitve. Na muzeju tako ne bo pisalo muzej Jožeta Pučnika, Ivana Omana ali Janeza Janše, temveč Muzej slovenske osamosvojitve.

Ob tem je Peterle primerjal vzdušje v Ljubljani s tistim, ki ga je imel čast videti v Muzeju Solidarnosti v Gdansku. Ko je nato to vzdušje primerjal z ozračjem, ki ga od petka naprej zaznamuje odločitev ministrstva za kulturo, da ukine to samostojno muzejsko enoto, se je "malo bolj zamislil, kako izgleda stanje duha na temo osamosvojitve trideset let kasneje ... Pri nas se govori o ideološkem projektu, o zaslugarjih, se lepi etikete, se diskvalificira, se norčuje ali pa vsaj ignorira", poudarja Peterle.

Kot poudarja, je sam vesel, da smo pred tridesetimi leti lahko dosegli največ, "kar se lahko nekemu svobodoljubnemu narodu zgodi. To je ustanovitev lastne, svobodne in demokratične države."

"In če primerjam tisti čas, v katerem smo menjali državo in politični režim z današnjim bi rekel, da je bilo takrat več dialoga, več kulture, več spoštovanja drugega, pa je šlo za velike zadeve. Danes se vse skupaj pretaka v eno veliko zdraho."

Kot predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve seveda ne more pristati na to, da se muzej s trenutno garnituro na ministrstvu kvalificira kot ideološki projekt. Obenem se ministrica sklicuje tudi na kritiko domoljubnih in veteranskih organizacij, pri čemer njih ni prav nihče ni nič vprašal, poudarja.

Sam bi seveda rad videl, da muzej služi kot kulturni projekt po merilih muzejske stroke. Zato Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve protestira proti njegovi ukinitvi in si želi sistemsko zagotovljene pogoje za delovanje muzeja: "Osamosvojitev, ki jo je plebiscitarno podprl slovenski narod, decembra 1991 si zasluži v strukturi slovenskih muzejev dostojnejšo mesto in samostojen muzejski zavod", še dodaja Peterle.

Janša: "Ni še prepozno, da se ta sramota ne zgodi"

Ne poznam države, v kateri bi se ukinjal muzej, ki obeležuje spomin na njen nastanek. Jaz upam, da se tudi Slovenija ne bo vpisala na ta seznam. Zato pozivamo vladajoče, da predloga ministrice za kulturo ne sprejmejo," je bil do odločitve oster Janša.

Kot je poudaril, je bil muzej ustanovljen z vladnim aktom, zato mora biti z njim tudi ukinjen: "Zdaj če je to usklajeno v vladni koaliciji, potem je to zelo žalostno," še dodaja in izraža upanje da temu ni tako. Če pa je, jih poziva k ponovnemu premisleku: "Ni še prepozno, da se ta sramota ne zgodi."

Balažic: Muzej je prispevek vsem

Kot je v nadaljevanju izpostavil predsednik SLS Marko Balažic, je Muzej slovenske osamosvojitve neizbežno povezan z vrednotami slovenske demokracije, ki jih moramo prenašati na mlade. Obenem pričakuje, da bo v takšnem muzeju predstavljen prispevek vseh, ki so pri tem sodelovali. Od Ivana Omana, pa vse do Milana Kučana: "Vsi so takrat razumeli klic zgodovine in popeljali Slovenijo na pot samostojnosti, demokracije in svobode," je poudaril Balažic.

Ob tem je dodal, da imajo v Ameriki številne muzeje, posvečene njihovi zastavi in himni. Zato bi si sam po njihovem zgledu želel, da bi takšen muzej lahko našli v vsakem večjem slovenskem mestu.

Kaj bo z muzejem, ni jasno

Kot je danes za nas potrdil direktor muzeja dr. Željko Oset, ni jasno, kaj z muzejem namerava vladajoča politika. Z ministrstva so tako med drugim dobili navodilo o pripravi letnega načrta dela muzeja za leto 2023, o sami reorganizaciji pa obvestil ni bilo.

Zato morda obstajajo možnosti, da vlada predlagane odločitve ne bo sprejela. Če pa jo bo, se lahko zgodijo tudi protesti, saj so na Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve v teh dneh prejeli številne klice in protestna pisma, iz katerih je razbrati, da so ljudje nad odločitvijo ogorčeni.

Nalaganje
Nazaj na vrh