Koledarski del krasijo perorisbe Cristiana Lavrencica, ki jih je v uvodu opisala Alenka Di Battista. Sledita zapisa ob smrti pisatelja Borisa Pahorja: Martin Brecelj (Boris Pahor, iskalec pristnega) in Adrijan Pahor (Neusahljiva očetova sla po eksistenci).

O življenju Slovencev v zahodnem zamejstvu

Devet prispevkov obravnava aktualne teme, večinoma povezane s Slovenci v zahodnem zamejstvu. Peter Černic piše o statiki in načrtovanju v slovenski narodni skupnosti v Italiji. Erika Jazbar je napisala politični pregled leta 2022. David Bresciani je v prispevku Podoba našega časa osvetlil dogajanje v Katoliški cerkvi. Andrej Černic piše o vprašanju, zakaj je nepremičninska družba Dom v slabih vodah.

Jakob Leopoli pojasnjuje, kaj pomeni reforma tretjega sektorja za zamejska društva. Elisabetta Kovic piše o šoli, ki nikoli ne miruje, Andreja Duhovnik Antoni pa o tkanju vezi med slovensko šolo v Italiji in Sloveniji. Norina Rogatec in Alenka Verša sta prispevali zapis o izobraževanju v slovenskem jeziku v Italiji. David Bandelj pod naslovom Nasledstvo Lepe Vide ... razmišlja o književnosti Slovencev v Italiji.

Oglejski patriarh Pavlin II. oglejski

Enajst prispevkov osvetljuje dogajanje v preteklosti. Marija Češčut piše o 100. obletnici ustanovitve Goriške Mohorjeve družbe. Valerio Piasentier je predstavil oglejskega patriarha Pavlina II. oglejskega (rodil se je leta 726, leta 787 ga je Karel Veliki postavil za oglejskega patriarha, umrl je leta 802).

Branko Marušič je raziskal zdravnike iz 17. in 18. stoletja, solkanske rojake ter zdravje in bolezni. Ivan Vogrič je osvetlil vojaškega pilota Albina Tomažiča (1892), ki ga je kot avstro-ogrskega letalca 15. junija 1918 ob neuspešni avstrijski ofenzivi ob Piavi sestrelil italijanski letalec.

Saša Quinzi o nastanku Marijine kapele v Podgori pri Gorici

Sandro Oblak, ki je nedavno pri Goriški Mohorjevi izdal odlično knjigo o medvojnem dogajanju na Cerkljanskem, je opisal Cerkljansko med »veliko vojno« (med prvo svetovno vojno). Jurij Klanjšček piše o Gorici v obdobju prve svetovne vojne, predvsem o gmotni škodi in prvih obnovitvenih posegih.

Karlo Mucci je prispeval zapis, kako je pred sto leti fašistična organizacija nasilno prevzela oblast. Matic Batič piše o javnih napisih na Goriškem v času med obema svetovnima vojnama. Renato Podbersič ml. je na kratko opisal leto 1943 na Primorskem. Ivanka Uršič je šla po sledi Marice Merljak, primorske izseljenke v Egiptu. Saša Quinzi je osvetlil nastanek Marijine kapele v Podgori pri Gorici.

Ana Uršič: Nosečkin camino

Knjiga z naslovom Nosečkin camino ni še eden v poplavi potopisov z Jakobove poti. V knjigi bomo zaman iskali slikovite fotografije, opise poti in krajev, pripovedi o prigodah z romanja, osebna razodetja.

Prvenec Ane Uršič je pravzaprav camino (pot, potovanje, romanje) prve nosečnosti, po katerem stopa mlada, sodobna, občutljiva ženska z vero Vanj ob trdni moževi opori vse tja do cilja – novemu življenju naproti. Prepletajoči zgodbi romanja po najbolj znani portugalski smeri ter devetmesečne poti sprememb, negotovosti in pričakovanja, ki ju preberemo na dušek, spremlja zbir podatkov in napotkov, pomembnih za nosečnico.

Tako Nosečkin camino postaja vodnik mladim nosečnicam, da razderejo tabu nosečnosti, nevednosti in strahu ter ovrednotijo, sprejmejo čas sprememb, se z njimi pomirijo in pripravijo na – čudež.

Avtorica odgovornost in radosti nosečnosti deli z bralci

David Bandelj je v spremni besedi zapisal: »Knjiga, ki se predstavlja v svetli pripovedi, iskreni izpovedi, pristni duhovni in duševni analizi, ne brez trenutkov resnične napetosti, bralca pritegne predvsem s kombinacijo stilov. Avtorica pa se predstavi v svoji celovitosti, predvsem iz nje veje ženska, ki se zaveda odgovornosti, veselja in radosti nosečnosti, in to deli s svojimi bralci.«

Ana Uršič je žena in mama treh otrok, ki si je družino ustvarila na Goriškem, v Rupi. Po rodu je iz Zasavja, po izobrazbi je pravnica, po duši pa predana iskalka bistva in lepote življenja, ki jo vidi predvsem v odnosih, ustvarjanju in naravi. Nosečkin camino je njeno prvo izrazitejše literarno-ustvarjalno dejanje.