Za zdravje posameznika je zelo pomembno, da si ne dovoli čutiti in misliti zgolj pozitivne stvari, ampak da zna živeti v sožitju z vsemi deli oz. vidiki samega sebe. V vsakem izmed nas se prepletajo čustva, telesni občutki, misli, spomini, navade. Če kak del sebe odrinemo (strah, žalost, sram, tesnobo), se s tem težava ponavadi ne zmanjša. Potlačeno ne izgine, temveč se pogosto okrepi. Najprej kot notranja napetost, izogibanje, pretirana kontrola ali otopelost, kasneje pa kot izbruh, konflikt, tesnoba, bolečina v telesu ali občutek lastne odtujenosti.

Zato je sprejemanje več kot le prijazna misel. Pomeni, da se uspemo ustaviti, opazovati, poimenovati in razumeti, kaj se v nas dogaja, kaj mislimo in čutimo. Sprejemanje ne pomeni, da se z vsem strinjamo, pomeni pa, da ničesar ne izključim iz zavedanja. Ko nekaj slišimo, lahko šele zares izbiramo, kako bomo ravnali, povedali, kje postavili mejo. Enako velja tudi v odnosih z drugimi: ko nekoga napadamo, sramotimo ali utišamo, odnosi postan...