Zakaj so se komendski župljani odločili za nove bronaste zvonove, pojasnjuje župnijska kronika: »Ljudje niso bili več zadovoljni z železnimi zvonovi pri župni cerkvi, pa so hoteli imeti bronaste. Sklicali so se gospodarji na posvetovanje in se skoraj vsi odločili, da bodo prispevali za nove bronaste zvonove.«

Zvonik župnijske cerkve sv. Petra v Komendi. FOTO: Jože Pavlič 

Velika žalost, ko jim je prva svetovna vojna »pobrala« bronaste zvonove

Predtem so Komendčanom (vsem župljanom) zvonili železni zvonovi, ki so jih po binkoštih leta 1918 kupili pri Kranjski industrijski družbi (KID) na Jesenicah. Prav tako v soseskah na Križu, v Mostah in v Suhadolah. Tudi za podružnične cerkve v teh vaseh so pri istem podjetju vaščani kupili železne zvonove. Bronaste – Samassove – jim je na začetku leta 1917 »pobrala« prva svetovna vojna. Nameravali so jih preliti v topove in drugo orožje, vendar so se avstrijski vojni načrtovalci ušteli, zvonovi pa so po koncu vojne samevali v dunajskem predmestju in drugje. Kot tudi iz zvonikov drugih slovenskih cerkva za časa »rajnke Avstrije«.

Pomenljiv napis na drugem zvonu po velikosti: Vojska je svetemu Petru štiri zvonove pobrala, močna ljubezen župljanov pet je novih mu dala. FOTO: Jože Pavlič 

Nakup šestih bronastih zvonov pri Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani

Komendčane in prebivalce podružnic je odvzem bronastih zvonov močno prizadel, zato so pohiteli z nabavo železnih. Ker pa ti niso tako lepo doneli kot bronasti, so se, vsaj Komendčani, odločili, da si bodo priskrbeli bronaste. 

Ponos župnije je veliki kar 2692 kg težak zvon, posvečen prvaku apostolov in zavetniku komendske župnije sv. Petru. Ko ta zadoni, se orosijo oči ... FOTO: Jožef Pavlič

To so zapisali tudi na drugi zvon po velikosti: »Vojska je svetemu Petru štiri zvonove pobrala, močna ljubezen župljanov pet je novih mu dala.« Enak napis je tudi na največjem suhadolskem zvonu, ki so ga Komendčani kupili skupaj z drugimi bronastimi, pa se ni dobro ujemal z njimi, zato so ga prodali Suhadolčanom, za komendski zvonik pa pozneje kupili novega. Tako Suhadolčane pozdravlja njegova bronasta pesem, pa tudi železna, saj sta ostala dva iz te kovine. Upajmo pa, da jih bo kdaj le bronasta, kajti bron in železo ne zvenita ravno usklajeno. Po ostalih dveh podružnicah zaenkrat zvonijo in pritrkavajo le z železnimi več kot sto let starimi zvonovi. Moščani so jih že nameravali zamenjati, pa jih prejšnji komendski župnik pri tem ni podprl. Zvonijo, kakor zvonijo – in rjavijo. V kakšnem stanju so, najbolje vedo cerkveni ključarji in mežnarji ter zvonarji in pritrkovalci. Še dobro, da služijo svojemu namenu. A kako dolgo? 

Bronasti zvonovi v Komendi že sto let razveseljujejo s svojo "bronasto
pesmijo" komendske župljane. FOTO: Jože Pavlič

Kakšno veselje je zavladalo v Komendi, ko so 21. junija 1882 na treh vozovih pripeljali pet novih bronastih zvonov, ki so jih naročilu pri znanem ljubljanskem livarju Albertu Samassu, je za Slovenca napisal domači cerkveni ključar in kronist Andrej Mejač. Podrobno je popisal vseh pet zvonov: komu so bili posvečeni, njihove glasove, težo …

Dragoceni zapisi dr. Franceta Steleta, župnika Valentina Bernika ter pritrkovalcev Janeza Ravnikarja in Andreja Gašperlina

Nekdanji komendski župnik Valentin Bernik pa zelo vestno v župnijski kroniki, kako močno je komendske župljane najprej razžalostil odvzem bronastih zvonov v vojne namene, nato kratko vzradostil nakup železnih zvonov po koncu prve svetovne vojne, prav posebej pa ogrelo prizadevanje za nove bronaste zvonove v Komendi. Za njim se je v župnijske zapise o zvonovih poglobil in jih dopolnil župnik Viktorijan Demšar, duhovnik z velikim čutom in nadarjenostjo za pisanje in vsestransko raziskovanje komendske zgodovine. Predragoceni pa so zapisi umetnostnega zgodovinarja in konservatorja dr. Franceta Steleta v knjigi Umetnostni spomeniki Slovenije, Politični okraj Kamnik (1922–1929), ki je popisal vso zgodovino zvonov v komendski župniji v zvonikih nekdanjih gotskih cerkva do sedanjih baročnih.

Podatki o komendskih bronastih zvonovih. FOTO: Jože Pavlič 

Domačin Janez Ravnikar, navdušen zvonar in pritrkovalec, je opravil veliko delo, ko je v več nadaljevanjih pod naslovom Zvonovi zvonijo, premilo pojo leta 1998 v občinskem glasilu Aplenca popisal zvonove v komendski župniji, v besedi in sliki pa tudi pritrkovalce.

Drugi komendski zvon ima bronastega "brata" v suhadolskemu zvoniku; upa, da se mu bosta kmalu namesto železnih sosedov pridružila bronasta ... FOTO: Jože Pavlič 

Knjiga Prelepa pesem zvonov dopolnjuje, kar je bilo že zapisano in povedano

Podpisani pa je ob spodbudi in naklonjenosti sedanjega komendskega dušnega pastirja p. Cristiana Balinta, opisih zvonov, zvonjenja in pritrkavanja ter pritrkovalcev Janeza Ravnikarja in pritrkovalca Andreja Gašperlina iz Most napisal 140 strani obsegajočo knjigo z naslovom Prelepa pesem zvonov. V njej je združil vse, kar je bilo doslej napisano o zvonovih pa tudi zvonikih vseh štirih cerkva v komendski župniji. V besedi in sliki je dodal nekdanje in sedanje pritrkovalce, posebej hčerke nekdanjega organista, zborovodja in mežnarja Franceta Grkmana (Urško, Moniko in Barbaro; prav to nedeljo dopoldne bo maša zanj in njegovo ženo cerkveno pevko Ano), mežnarje, obrazložil pomen zvonjenja. Lotil se je celo tega, kako je nekatere občane motilo preglasno zvonjenje pri fari, spregledali ali pozabili pa so, da je zvon glasbilo s prav posebnim namenom in da bo enkrat – navček – zazvonil tudi njim. Besedilu je dodal številne stare fotografije pritrkovalcev ter sponzorje, ki so mu pomagali izdati zelo lepo knjigo z vgraviranimi zlatimi črkami tiskarne Družine Dtisk Grosuplje, izjave pritrkovalcev, mednarodno pobudo zvonjenja za mir 21. septembra 2018 ter cerkvene in druge pesmi o zvonovih.

Pri fari in po podružnicah pritrkavajo zavzeti mladi pritrkovalci pod vodstvom Matevža Klopčiča. Posebej veselo bodo to nedeljo, 26. oktobra, v zvoniku komendske župnijske cerkve. FOTO: Jože Pavlič 

100-letnico komendskih bronastih zvonov bodo komendski župljani slovesno praznovali to nedeljo, 26. oktobra, pri deseti maši s pritrkovanjem pred njo in po njej domačih in morebiti drugih pritrkovalcev ter predstavitvijo knjige Prelepa pesem zvonov. V prav posebnem zavedanju in hvaležnosti prednikom, ki so toliko žrtvovali za bronaste klicarje v Komendi. Upajmo, da jim bo sledil tudi sedanji in prihodnji rod, da bodo železne zvonove kmalu zamenjali bronasti. Potem bo iz zvonikov, kot je zapisal avtor knjige, res slišati »prelepo pesem zvonov«. Kako je ta lepa, pa lahko iz dneva v dan slišimo iz zvonika cerkve sv. Petra v Komendi. In smo hvaležni vsem, ki poskrbijo zanjo.

Praznovanju se bo pri maši pridružil tudi komendski rojak mag. Martin Zlobko, rektor Bogoslovnega semenišča v Ljubljani, z bogoslovci.