Zapri
Iskanje

Komentar: Beseda, ki oživlja

Za vas piše:
Emanuela Žerdin
Objava: 02. 06. 2021 / 14:27
Oznake: Cerkev, Družba, Mnenja
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 01.07.2021 / 08:39
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Komentar: Beseda, ki oživlja

Komentar: Beseda, ki oživlja
Ob posvetitev novega škofa se nismo več počutili kot pozabljena skupnost.

Sestra Emanuela Žerdin: »Živimo v morju besed, ki pa so zelo kratkožive.« FOTO: Tatjana Splichal. 


Veliko veselje smo doživeli verniki celjske škofije, ko smo, čeprav mnogi samo prek ekranov, spremljali posvetitev novega škofa Maksimilijana. Nismo se več počutili kot pozabljena skupnost, ki ji nikakor ne morejo najti voditelja in pastirja. Posvetitev smo doživeli kot znova oživljeno Božjo navzočnost, kot Kristusov prihod k nam, v naše vsakdanje življenje in domovanje.

Obred posvetitve je res bogat in nepozaben, a meni se je najbolj vtisnil v spomin trenutek, ko je apostolski nuncij novemu škofu izročil evangeljsko knjigo. Dal mu je v roke načrt njegove službe, navodila njegovega pastirovanja in smisel njegovega imenovanja.

To je tisto, po čemer se posvetitev razlikuje od nekega imenovanja ali izvoljenosti za ostale službe ljudstvu. Škof prejme v roke Božjo besedo, evangelij, da oznanja in živi ne sebe, ampak Kristusa, navzočega v Božji besedi.

Sedanji način življenja je poplavljen z besedami, saj nenehno brskamo po pametnih telefonih, beremo, pišemo, si dopisujemo, sporočamo, kritiziramo … Živimo v morju besed, ki pa so zelo kratkožive, kot iskre se zasvetijo in naslednji trenutek že ugasnejo, saj jih prekrijejo druge besede.

Pogosto preberemo in si zapomnimo samo naslove, a zdi se nam potrata časa odkriti, kaj se resnično za njimi skriva. Zato je danes beseda izgubila svojo verodostojnost, svojo pomembnost, lepoto in svojo resničnost. A še vedno ima neizmerno moč, saj po besedi drugim sporočamo tisto, kar nosimo v sebi in v svojem srcu.

Besede še zmeraj ubijajo ali oživljajo, ranijo, uničijo nasmeh, po drugi strani pa dvigajo, razsvetlijo in prinašajo upanje, mir, veselje in novo življenje! Besede, rojene v sovraštvu in želji po uničevanju, so besede smrti, temne in težke, a besede, ki jih najdemo v knjigi življenja, v evangeliju, prinašajo in rojevajo življenje.

Zato nujno potrebujemo kristjane, vernike, pogumne pričevalce, ki bodo besedo življenja prinesli iz cerkve med ljudi, iz svetopisemskih knjig, prekritih s prašino, v človeška srca.

Ob posvetitvi novega celjskega škofa smo začutili, da je njegova glavna dolžnost odkrivati Božjo besedo vsemu svetu in prinašati življenje v temine sovraštva, smrti in nezaupanja. Ali ni to tudi glavna dolžnost vseh kristjanov?

Marija je zaupala Božji besedi na začetku naše odrešenjske zgodovine in ji dovolila, da je v njej telo postala. Naj tudi mi, skupaj z duhovniki in škofi, znamo zaupati Božji besedi, kajti vse, kar ona obljublja, se izpolni.

Zato lahko mirno in z zaupanjem pristopamo k našemu Bogu, saj ima »besede večnega življenja in mi verujemo in vemo, da je On Kristus, Božji Sin« (prim. Jn 6,69).


Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (23/2021).

Preberite še: 
- Komentar: Sveto sredi sveta
- Komentar: Družina, temeljna celica družbe in Cerkve?
- Komentar: Na napakah se učimo

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Preberi tudi

Kupi v trgovini

Novo
Izpostavljeno
39,90€ Poglej izdelek: Pot v samoslovenstvo
Nalaganje
Nazaj na vrh