V Vatikanu so včeraj predstavili poslanico papeža Frančiška ob 48. svetovnem dnevu sredstev družbenega obveščanja, ki ga bomo obhajali 1. junija 2014 na temo Komunikacija v službi pristne kulture srečanja, poroča Radio Vatikan.

Papež poslanico pričenja z ugotovitvijo, da danes živimo v svetu, ki postaja vedno »manjši«, zato imamo ljudje občutek, da se je lažje približati drugim. Pa vendar v človeštvu ostajajo razdelitve, svet trpi za različnimi oblikami izključevanja, revščine in sporov, ki so povezani z gospodarskimi, političnimi, ideološkimi in žal tudi verskimi razlogi. Papež dodaja, kako »v takšnem svetu mediji lahko pomagajo, da se bomo čutili bliže drug drugemu, dojeli smisel za edinost človeške družine, ki spodbuja k solidarnosti in resnemu zavzemanju za bolj dostojanstveno življenje«.

Zidove, ki nas ločujejo, lahko presežemo le v primeru, če smo se pripravljeni med seboj poslušati in se drug od drugega učiti. Kultura srečanja zahteva, da smo pripravljeni ne le dajati, temveč tudi prejemati. Pri tem nam lahko pomagajo mediji, dodaja Frančišek, še posebej danes, ko so omrežja človeškega sporazumevanja dosegla neverjeten razvoj. »Predvsem internet lahko nudi večje možnosti srečanja in solidarnosti med vsemi«, kar je po papeževih besedah »Božji dar«.

Sveti oče v poslanici poudarja, kako ni dovolj, če smo zgolj povezani z digitalnim svetom, našo povezanost mora spremljati resnično srečanje. »Ne moremo živeti sami, zaprti vase. Potrebujemo ljubezen, moramo ljubiti in biti ljubljeni. Potrebujemo nežnost. Komunikacijske strategije ne zagotavljajo lepote, dobrote in resnice sporazumevanja. Svetu medijev ne sme biti tuja skrb za človeštvo, tudi sam je poklican izraziti nežnost. Digitalno omrežje je lahko kraj, bogat s človečnostjo; ne omrežje žic, ampak človeških oseb«, izpostavlja papež in dodaja, da je nevtralnost medijev zgolj navidezna: »Samo tisti, ki se sporazumeva tako, da vključi samega sebe, lahko predstavlja oporno točko. Osebna vključenost je temelj zanesljivosti komunikatorja. Ravno zato lahko krščansko pričevanje, zahvaljujoč spletu, doseže obrobja človeškega obstoja.«

Poti, na katere je Cerkev poklicana stopiti, so tudi digitalne, napolnjene s pogosto ranjenimi ljudmi, ki iščejo rešitev ali upanje. Tudi zahvaljujoč spletu lahko krščansko sporočilo potuje na vse konce sveta. Odpreti vrata cerkva po papeževih besedah pomeni odpreti jih tudi za digitalno okolje. Poklicani smo namreč pričevati o Cerkvi, ki je hiša vseh. Družbena omrežja so kraji, kjer je mogoče živeti misijonarsko poklicanost Cerkve ter odkriti lepoto vere in srečanja s Kristusom. Tudi na področju sporazumevanja je potrebna Cerkev, ki ji uspeva vnašati toplino in ogreti srce.

Krščansko pričevanje pa ne pomeni »bombardiranja z verskimi sporočili«, opozarja papež Frančišek, temveč pomeni, da smo drugim na razpolago in pripravljeni potrpežljivo in spoštljivo odgovarjati na njihova vprašanja in dvome, jih spremljati na njihovi poti iskanja resnice in smisla človeškega bivanja. Potrebno je znanje, da vstopimo v dialog z moškimi in ženskami današnjega časa, da bi razumeli pričakovanja, dvome, upanja ter jim ponudili evangelij, torej Jezusa Kristusa. Ta izziv zahteva poglobljenost, pozornost do življenja, duhovno rahločutnost. Dialog po Frančiškovih besedah pomeni prepričanje, da nam drugi lahko pove nekaj dobrega, dialog pomeni, da naredimo prostor njegovemu pogledu in predlogom. Ob tem se nam ni potrebno odreči lastnim idejam in izročilom, odreči se moramo le domišljavem prepričanju, da so ta edina in absolutna.

»Ne bojte se postati prebivalci digitalnega okolja«, spodbuja papež ob koncu poslanice. Pozornost in prisotnost Cerkve v svetu sporazumevanja sta namreč pomembni, da bi lahko vstopila v dialog z današnjim človekom in ga povedla v srečanje s Kristusom. »Cerkev, ki spremlja na poti, zna hoditi z vsakim«, je prepričan papež Frančišek.

Vir: Radio Vatikan / M. M. Š.

Foto: arhiv Družine (T. S.)