Po mnenju papeža Frančiška razmisleka o prepovedi uporabe kondomov zaradi visoke stopnje obolelosti za aidsem s strani Cerkve trenutno ni potrebno uvrstiti na dnevni red nujnih vprašanj. Kot pa je včeraj pojasnil na tiskovni konferenci med letom iz Srednjeafriške republike proti Rimu, to vprašanje vendarle dopušča določen prostor za premislek. Cerkvena morala je namreč v tem primeru postavljena pred veliko dilemo: tehtati mora med zaščito življenja in odprtostjo spolnosti za spočetje otrok – »torej med šesto in sedmo zapovedjo«.



Kot dejanske težave v Afriki je sveti oče označil podhranjenost, suženjsko delo, pomanjkanje pitne vode, družbeno nepravičnost in vojne. S tem je odgovoril na vprašanje časnikarja, ali v luči visoke smrtnosti zaradi aidsa v Afriki ni napočil čas, da Cerkev razmisli o prepovedi uporabe kondomov. Neposrednega odgovora o uporabi kondomov papež ni podal.

Kot je dejal, mu ni všeč, če se mora ukvarjati s takšnimi »dlakocepskimi« vprašanji. To ga namreč spominja na vprašanje, ali je dovoljeno ob sobotah ozdravljati bolne, kot so farizeji nekoč vprašali Jezusa. Dolžnost je, da zdravimo, je poudaril papež. Toda šele potem, ko bodo »ozdravljene vse bolezni, ki jih povzroča človek, ko ne bo več krivic na tem svetu, šele takrat lahko govorimo tudi o soboti«.

Papež je med letom spregovoril tudi o terorizmu, islamu in nepravičnosti. Na vprašanje o sporu med Rusijo in Turčijo je dejal, da lahko reče le eno stvar: »Vojne so greh. Vojne so naperjene proti človeštvu, saj ga uničujejo.« Postavlja pa se tudi vprašanje, od kod teroristom orožje: »Saj ga sami vendar ne izdelujejo.«

Splošno obsodbo islama pa moramo vsekakor zavračati, je prepričan sveti oče. Skrajništvo je »bolezen, ki jo poznamo v vseh veroizpovedih«, je dejal. Ne moremo pa celotne veroizpovedi razglasiti za sprevrženo, samo zato, ker se je »v določenem zgodovinskem trenutku pojavila ena ali pa več skupin skrajnežev«. Tudi kristjani so poznali verske vojne. Papež je kot primer navedel tridesetletno vojno in Jernejevo noč v Franciji leta 1572. Muslimani tudi niso oropali Rima leta 1527 – to so storili krščanski vojaki cesarja Karla V.

»Muslimani imajo veliko vrednot; te vrednote so konstruktivne«, je nadaljeval Frančišek in pri tem omenil molitev in post. Tudi sam ima prijatelja muslimana. Obenem je obsodil sleherno obliko verskega skrajništva. To nima nobene povezave z vero, »saj v njem manjka Bog«.

Glede podnebnih sprememb je papež poudaril, da upa na uspeh podnebne konference, ki trenutno zaseda v Parizu. Ni povsem prepričan, da bodo udeleženci kar koli dosegli, toda povsem jim zaupa, »kajti to so ljudje dobre volje, sam pa veliko molim za to«. Doslej so podnebne konference po Frančiškovih besedah »prinesle bolj malo koristnega«.



Ob koncu tiskovne konference je sveti oče spregovoril še o Afriki. Kot je dejal, je afriška celina »žrtev zunanjih sil«, ki jih zanimajo le velika bogastva črne celine, niti najmanj pa razvoj domorodnih prebivalcev. Afrika je danes, podobno kot nekdaj, »mučenka izkoriščanja«. Frančišek je pri tem opozoril na afriške sužnje, ki so jih med 17. in 19. stoletjem prepeljali v ZDA. Kdor trdi, da so v Afriki le vojne in spopadi, ta še ni spoznal, kakšno škodo človeštvu povzroča izkoriščanje.

Papež meni, da se bodo brez usmeritvenih sprememb revščina, stiska in vojne nadaljevale, otroci pa bodo še naprej umirali zaradi lakote in krivic. 80 % svetovnega bogastva je v rokah manjših elit. Ta kritika »ni nikakršen komunizem, ampak resnica«.

Na vprašanje, ali bo še kdaj obiskal Afriko, je papež odvrnil, da ne ve. »Star sem. Potovanja so naporna.«

Vir: kath.net / Kathpress
Foto: splet