Financiranje javno veljavnih programov osnovnošolskega izobraževanja mora biti izenačeno ne glede na to, ali ga izvajajo javne ali zasebne osnovne šole, je (s petimi glasovi proti štirim) odločilo ustavno sodišče.

Zgodba o položaju in financiranju slovenskega zasebnega šolstva, kjer ima pomembno vlogo pobuda katoliških staršev, ki so jim krajevne Cerkve prisluhnile z ustanovitvijo štirih katoliških gimnazij in ene osnovno šole, dobiva vsaj v njenem osnovnošolskem delu novo poglavje. V danes objavljeni odločbi je namreč ustavno sodišče razveljavilo dosedanjo ureditev, ki dela razliko med stoodstotnim javnim financiranjem javno veljavnih programov v javnih osnovnih šolah in 85-odstotnim javnim financiranjem javno veljavnih programov v zasebnih osnovnih šolah.



Odločba ustavnega sodišča je sad prizadevanj nekaterih staršev otrok, ki obiskujejo katoliško Osnovno šolo Alojzija Šuštarja, in Zavoda sv. Stanislava, v okviru katerega ta šola deluje od leta 2008. Starši in zavod so namreč oktobra 2012 na ustavno sodišče naslovili pobudo za oceno ustavnosti 86. člena Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki med drugim pravi: Zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja /.../, pripadajo sredstva iz državnega proračuna oziroma proračuna lokalne skupnosti /.../. Zasebni šoli pripada za posameznega učenca /.../ 85 % sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za plače, druge osebne prejemke v skladu s kolektivno pogodbo in materialne stroške na učenca oziroma dijaka v javni šoli.

Takšna dikcija je bila po mnenju pobudnikov ustavne presoje v nasprotju (zlasti) s 57. členom ustave, ki določa, da je »izobraževanje svobodno«, osnovnošolsko izobraževanje pa je »obvezno in se financira iz javnih sredstev«. Dodajmo k temu še 26. člen Splošne deklaracije človekovih pravic (vsakdo ima pravico do izobraževanja; izobraževanje mora biti brezplačno vsaj na začetni stopnji; šolanje na začetni stopnji mora biti obvezno) in tako dobimo temeljno podlago, na kateri so pobudniki pred ustavim sodiščem izpodbijali ureditev, ki so jo razumeli kot »ekonomsko diskriminacijo« med javnimi in zasebnimi šolami, čeprav so oboje del javne šolske mreže v Republiki Sloveniji.

Tesna večina ustavnih sodnikov jim je pritrdila: razveljavila je tisti del 86. člena krovnega šolskega zakona, ki se nanaša na javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja in državnemu zboru naložila, naj ugotovljeno protiustavnost odpravi, tj. financiranje izenači.

Presojo je ustavno sodišče, kot so v povzetku objavili tudi na svoji spletni strani, »opravilo z vidika pravice do brezplačnega obveznega šolanja, ki jo je v tej odločbi prvič opredelilo. Zakonodajalec je nižji obseg državnega financiranja javno veljavnih programov osnovnošolskega izobraževanja, ki ga izvajajo zasebne šole, utemeljeval z dejstvom, da ti programi vključujejo vsebine, ki jih programi javnih šol ne vključujejo ali jih ne smejo vključevati. Iz zakonodajne ureditve in priložene pogodbe o sofinanciranju zasebne osnovne šole, ki je vložila pobudo, izhaja, da so javno veljavni programi osnovnošolskega izobraževanja enotno določeni za vse izvajalce, vsebinske razlike pa se pokažejo šele v razširjenih programih, ki niso predmet javnega financiranja. Zakonodajalec tako ni izkazal ustavno dopustnega cilja za poseganje v pravico učencev na zasebni osnovni šoli do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja. Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da je izpodbijana zakonska ureditev v tem delu v neskladju z ustavo in zakonodajalcu naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije«.



Za odziv smo prosili pristojne v Zavodu sv. Stanislava. V. d. direktorja mag. Gregor Celestina je ob odločitvi ustavnega sodišča izrazil veselje, saj bodo tako »starši, ki šolajo otroke na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava ali drugih zasebnih osnovnih šolah ter zato plačujejo šolnino, odslej lahko v enakopravnem položaju z ostalimi slovenskimi starši«. Ob tem pa je opozoril, da to seveda »ne pomeni popolne izenačitve financiranja zasebne in javne šole, saj mora zasebna šola še vedno sama poskrbeti za financiranje investicij in opreme. Zato tudi po tej odločbi zasebna šola za državo še vedno ostaja cenejša«.

Na OŠ Alojzija Šuštarja se trenutno šola 391 otrok. Starši odvisno od njihovega socialnega položaja in števila otrok v družini plačujejo šolnino v višini od 0 do 60 evrov (v povprečju 40 evrov). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport mesečno povprečno prispeva 70.000 evrov, starši pa 14.500 evrov.

Fotografije: arhiv Družine / Tatjana Splichal