Močno konkurenco delata latinščini tu sicer še dva druga starodavna jezika, hebrejščina in grščina. Večina svetopisemskih oseb in zgodnjih krščanskih svetnikov, ki so bili pri naših prednikih v velikih časteh, je namreč nosila imena iz teh jezikov. Hebrejski sta denimo imeni Marija in Jožef, grški pa Katarina in Nikolaj ali Miklavž. Med najpogostejša imena z latinskim »repom« pa sodi ime Franc, skrajšana slovenska različica imena Franciscus, kar je pomenilo Francozek. So tudi imena latinskih korenin, ki jih starši verjetno ne bi izbirali, če bi poznali njihov izhodiščni pomen. Tako je ime Klavdija, saj izhodiščni pridevnik claudus pomeni hrom ali šepav.