Božo Rustja, dr. Vesna Kamin Kajfež in škof dr. Jurij Bizjak

V četrtek, 22. maja, je bila na sedežu koprske škofije tiskovna konferenca, na kateri je bil predstavljen zbornik o koprskem škofu Paóliju Naldiniju, ki je nastal v sodelovanju Zgodovinskega društva za južno Primorsko in Škofije Koper. Škof dr. Jurij Bizjak pa je razveselil tudi z novico o skorajšnji gradnji škofijskega arhiva.

Nova pridobitev bo izboljšala upravljanje arhivskega gradiva, to pa bo postalo lažje dostopno za obiskovalce, je povedal škof dr. Jurij Bizjak. Tako bi tudi rešili razpršenost gradiva, ki se je do zdaj hranilo po različnih obalnih župnijah; novi prostori bodo omogočili, da bo vse gradivo zbrano in varno shranjeno na enem mestu, obiskovalci pa ga bodo lahko pregledovali.

Težave z arhivskim gradivom je predstavil tudi arhivar Luka Tul, ki je izpostavil neustrezne razmere, v katerih so bili arhivi shranjeni, in poudaril, da bi morali biti grajeni in opremljeni po zakonskih določilih Uredbe o varovanju dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. V 42. in 43. členu je namreč določeno, kakšni morajo biti prostori, v katerih je gradivo shranjeno, ter katera oprema, tudi varnostne naprave, mora biti v prostorih. »Z novimi prostori, ki jih bomo pridobili, bomo tem predpisom tudi zadostili,« je dodal.

Gospod škof se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k temu, da bodo gradbena dela kmalu stekla. Najprej so bili njegove prisrčne zahvale deležni ljudje, ki so za arhive odstopili stanovanja, upravne ustanove za zagotovitev ustreznih dokumentov ter posamezniki, ki so izvajali različna dela in se zavzemali za gradnjo nujno potrebnih prostorov. Potem se je škof obrnil na Ministrstvo za kulturo in Arhiv Republike Slovenije in se jima zahvalil za prijazno sodelovanje in podporo Škofijskemu arhivu Koper, zaradi katere bodo lahko zaposlili še enega arhivarja. Hvaležne besede je škof namenil še svojim sodelavcem in vsem, ki so ali še bodo gmotno podprli gradnjo noveg škofijksega arhiva. Škof Jurij Bizjak je prepričan, da bo nov škofijski arhiv okrepil sodelovanje med civilnimi in cerkvenimi ustanovami.

Zbornik škofa Paólija Naldinija je predstavila dr. Vesna Kamin Kajfež. Omenjeni škof je koprsko škofijo vodil med letoma 1686 in 1713, ko se je končala njegova življenjska pot. V monografiji je šest znanstvenih prispevkov različnih avtorjev. Poleg dr. Vesne Kamin Kajfež so svoje članke prispevali Salvator Žitko, Rafko Valenčič, Metoda Kokole, Gregor Pobežin in Mira Ličen Krmpotić. Opisali so škofovo življenje in njegovo delo v koprski škofiji. Bil je zelo dejaven. Ustanovil je semenišče, sklical sinodo, povečal stolnico, si prizadeval za tridentinski koncil, ustanovil pa je tudi Ilirsko semenišče, da bi izobraževal slovanske duhovnike glagoljaše, s čimer je pokazal, da ceni slovensko prebivalstvo prav toliko kot italijansko. Izdal je knjigo Corografia ecclesiastica o' sia Descrittione della cittŕ, e della diocesi di Giustinopoli detto volgarmente Capo d'Istria, katere slovenski prevod z naslovom Cerkveni krajepis ali Opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper je izšel leta 2001 v sodelovanju Zgodovinskega društva za južno Primorsko, Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem in Škofije Koper. V njej je natančno opisal kraje in cerkevene zgradbe v škofiji Koper. Med drugim je zaslužen tudi za obnovo koprske cerkve svetega Blaža.

Katja Cingerle