Nastopili so nekdanji ravnatelj Koroške Caritas in po dveh stoletjih sploh drugi Slovenec na sedežu krške-celovške škofije dr. Jože Marketz, nekdanji sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu in koroški šolski nadzornik, zgodovinar ter slavist dr. Teodor Domej ter slovenistka in literarna komparativistka, od 2018 glavna urednica tednika krške škofije Nedelja Mateja Rihter.

Spregovorili so o kulturnem delovanju koroških slovenskih duhovnikov v zgodovini in vključevanju cerkvenih struktur v razreševanje odprtih vprašanj sodobne koroške družbe. Pogovor je povezoval zgodovinar Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani.

Zgodovinar Teodor Domej. FOTO: Ivo Žajdela

Leta 1848 so Slovenci na Koroškem postali perspektiven politični projekt

Teodor Domej je dejal, da koroške Cerkve ne moremo enačiti s slovenskimi duhovniki. Današnje stanje ustvari napačno sliko. Spomnil je na salzburški misijonarski projekt, ki je dal Brižinske spomenike, in da je vsa pisna kultura prihajala iz duhovniških vrst. Katoliška cerkev je bila stoletja bistveni sestavni del družbenega reda. Kot pisci duhovne kulture so se laiki pojavili šele v 19. stoletju.

Ob pomladi narodov leta 1848 so Slovenci na Koroškem postali perspektiven politični projekt. V družbeno dogajanje so stopili kot konkurent in partner. Spomnil je tudi, da so delovali v okolju, v katerem je bil močno razširjen antiklerikalizem in protislovenstvo ter populistična politika nemškega svobodnjaškega tabora, ki je zasledoval interes oblasti, prevlade in privilegijev. Slovenska stran je bila v vseh pogledih šibkejša. Sredi 19. stoletja se je začelo umikanje slovenskega elementa na Koroškem, kar je povzročilo vzporedni proces v Cerkvi.

Celovec pa je bil kulturno središče Slovencev

Na Koroškem so se Slovenci drugače organizirali kot v matični Sloveniji. Leta 1848 so ustanovili prvo slovensko društvo. Glavni namen je bil, da slovenski narod »na višnjo stopnjo omike dvignejo«. Slovenske organizacije so bile vse v katoliškem taboru. Katoliške organizacije so imele odločilno mesto v kulturnem življenju Slovencev (Mohorjeva družba, Krščanska kulturna zveza, glasilo Nedelja).

Danes je javno življenje veliko bolj pluralistično, kot pa nekoč, saj obstajajo tudi nekatoliške organizacije. Teodor Domej je omenil tudi, da je bilo tudi med koroškimi Slovenci veliko antiklerikalizma, in da so ti šli v nemške organizacije. Meni, da so danes na Koroškem v procesu umikanja in umiranja slovenščine ter da stopajo celo v paliativno obdobje. Nekoč pa so na Koroškem delovali tako pomembni Slovenci kot Urban Jarnik, Matija Majar Ziljski, Slomšek, Einspielerji ..., Celovec pa je bil kulturno središče Slovencev.

Škof Jože Marketz. FOTO: Ivo Žajdela

Slovenci so tisti, ki so bolj dejavni na področju kulture

Škof Jože Marketz je spomnil, da so koroški Slovenci živeli iz kulture, za kulturo in za slovenski jezik. Zdaj pa je to malo zanemarjeno. Duhovniki so veljali za dobre, če so bili tudi kulturniki, na Koroškem predvsem zborovodje.

Dejal je, da je religija del človeške kulture, in da sta narodnost in vera najpomembnejša temelja človeške identitete. Odraščali so pod pojmi mati, domovina, Bog. Na Koroškem je bil z materjo povezan materin jezik in seveda vera. Opozoril je, da oseba, ki izgubi odnos do materinega jezika, izgubi tudi vero.

Tudi danes so na Koroškem Slovenci tisti, ki so bolj dejavni na področju kulture, kot pa večinski narod. In ne le bolj dejavni, ampak tudi bolj kakovostni.

Da bi postali bolj človeški, potrebujemo kulturo

Škof Marketz je povedal, da je v dvojezičnih župnijah gojenje obeh kultur bogastvo. Da bi postali bolj človeški, potrebujemo kulturo. Cerkev zagotavlja prostor, kjer se dialog lahko razvija. Pomembno je, da slišimo več zgodb. Beseda je premalo, potrebujemo zgodbe. Soočajo se z ljudmi, ki so drugačni, ki razmišljajo drugače, in da se tega morajo zavedati. Poleg tega, to, kar je v mestih, v Ljubljani ali na Dunaju, danes prihaja v vasi. Poudaril je, da Cerkev ustvarja kulturno identiteto: kultura ustvarja Cerkev, Cerkev ustvarja kulturo. Omenil je postne prte, ki so značilnost Cerkve na Koroškem. Ljudje jih hodijo ogledovat, kar pomeni, da se srečujejo s Cerkvijo.

Urednica Nedelje Mateja Rihter. FOTO: Ivo Žajdela

Nedelja predstavlja zgodbe koroškega človeka

Urednica glasila Nedelja Mateja Rihter je spomnila, da je tednik, ki ga ureja, najstarejši tednik v slovenščini na svetu, leta 2026 bodo praznovali stoletnico. Ustanovili so ga leta 1926, šest let po plebiscitu in torej v zelo težkih časih. Ustanovitelj je bil Ivan Lučovnik iz Borlj v Ziljski dolini. Do leta 1941 je bil mesečnik, pod nacizmom ni smel izhajati. Jože Kopeinig jo je iz cerkvenega lista preoblikoval v tednik, ki zajema vse plati človekovega življenja. Skoraj štiri desetletja je uredništvo Nedelje uspešno vodil Hanzi Tomažič.

 Dejala je, da Nedelja predstavlja zgodbe koroškega človeka. Spomnila je tudi, da je svet pluralen in da se to odraža tudi v Nedelji. Ta pluralni svet, kot je dejala, moramo objeti. »Vera in jezik nam dajeta občutek, da nismo sami.« Predstavila je tudi pestro vsebino zadnje številke Nedelje.

1/5