Slovenska prosvetna zveza iz Celovca je v sredo, 15. novembra 2017, v Ljubljani predstavila svojo letošnjo knjižno bero, poleg Koroškega koledarja še revijo Rastje, kratke zgodbe, otroško knjigo in tri zgoščenke.

V Koroškem koledarju 2018, ki ga je uredila Irena Destovnik, je objavljenih vrsta prispevkov. Urednica Irena Destovnik je prispevala več prispevkov: v spomin Petru Kuharju, o Reginaldu Vosperniku, o Porabju v primežu sodobnosti in o razvojni agenciji slovenska krajina (Porabje). Luise Maria Ruhdorfer pod naslovom Ena zgodba in nebroj izjemnih odtenkov piše o literatu Florijanu Lipušu, Vinko Ošlak o svojevrstnem kronistu Reginaldu Vosperniku, Denis Poniž pa o mojstru besedne igre Janiju Oswaldu. Predstavljena sta Rizzijeva nagrajenca Dietmar Pickl in Franc Gasser. Marjan Sturm piše o deželni ustavi, Matjaž Kmecl o koroškem vprašanju, Damjana Kern o ohranjanju identitete s poučevanjem slovenščine med Slovenci v Avstriji, Anja Moric o Kočevarjih v diaspori, Albina Nečak Lük o problematiki jezika v zamejstvu, Felix Oliver Kohl o filmografiji koroških Slovencev, Blaž Ermenc o vlogi RTV Slovenija pri oblikovanju skupnega slovenskega kulturnega prostora, Vinko Ošlak o mednarodnem jeziku esperantu in razmišljanje o Cerkvi, ki jo je treba vedno znova reformirati (in ali res?), Lidija Golc pa o kriminalkah.

V reviji Rastje (številka 11) so objavljene pesmi in literatura vrste avtorjev in štirje eseji: Tomaž Ogris piše o Rastju na razvodju in sotočju, Tim Wüster o Jezusovi pedagogiki, Johannes Koder o projektu Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten, Andrej Mohar pa o knjigi Ponosni na prednike. Pregon in upor v Bilčovsu. V zadnjem delu je objavljenih dvanajst zapisov o knjigah koroških avtorjev.

Založba Drava je izdala knjigo Ivane Kampuš Polet v moj svet, zbirko avtobiografsko obarvanih kratkih zgodb pesnice, pisateljice in prevajalke z Tešnje v Rožu. Avtorica se večinoma vrača v čas, ko je obiskovala Slovensko gimnazijo v Celovcu, najprej kot radovedna dijakinja, pozneje kot zavzeta profesorica angleščine in slovenščine.

Za otroke so izdali slikanico Zgodba o zmaju Direndaju, Hici-Mici, zmajki Direndajki in zmaju Araratu, ki jo je napisal Lojze Wieser, ilustriral pa Štefan Turk.

Izdali so tudi tri zgoščenke: Mešani pevski zbor SPD Bilka (N'mav čriez ...), Godba na pihala Šmihel (Vedno mlajši ...) ter musical oziroma otroško opero Jošt in Jaka, ki je leta 1994 nastala v produkciji RTV Slovenija, režiral jo je Vinko Möderndorfer, libreto je napisal Ervin Fritz, glasbo pa Gabriel Lipuš.

Brezplačno delijo tudi knjigo s posodobljenim besedilo Dalmatinove Biblije Novi testament, 1584, ki sta ga v sodobno slovenščino prevedla Vinko Ošlak in Benjamin Hlastan.

Izbor Vospernikovih besedil

Dr. Reginald Vospernik se je rodil leta 1937 v Celovcu. V knjigi Varljiva bližina. Fremde Nähe je objavljen knjižni izbor Vospernikovih besedil (Feliks J. Bister in Dietmar Larcher). Knjiga je avtobiografsko obarvana kulturna zgodovina koroških Slovencev, izšla je ob 80-letnici tega pomembnega kulturnega, političnega in pedagoškega delavca, dolgoletnega ravnatelja na gimnaziji za Slovence v Celovcu, avtorja številnih kulturnozgodovinskih knjig, urednika Celovškega zvona. Deloval je na področju manjšinske politike, med drugim je bil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in mednarodne manjšinske federaciji FUENS. Je podpredsednik SKS – Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk.