V tomajski farni cerkvi so v nedeljo, 7. junija, za Srečka Kosovela najprej obhajali slovesno bogoslužje, pri katerem je somaševalo kar pet duhovnikov: Aleksander Skapin, Janko Krištof, Lojze Kržišnik, Ivan Bajc in Gašper Lipušček. Nato pa je v kulturnem domu sledil intimen, poglobljen recital Kosovelovih pesmi Srečko in jaz, ki ga je ob klavirski spremljavi Ane Tijssen pripravil koroški duhovnik in dolgoletni varuh slovenske besede na avstrijskem Koroškem Janko Krištof.

Osebni dialog med pesnikom in interpretom

Recital je bil več kot literarni večer – bil je osebni dialog med pesnikom in človekom, ki ga bere; med duhovnostjo in poezijo; med tišino, ki kliče, in glasom, ki odgovarja. »Kosovelova beseda je pričevanje o svetlobi, ki jo človek nosi v sebi, o resnici, ki jo je treba izreči, in o tišini, ki jo zna napolniti samo pesem,« je dejal Krištof, čigar delo že dolgo presega pastoralne okvire: je povezovalec skupnosti, glasnik dialoga in človek, ki zna prisluhniti zgodbam ljudi. V To...