Vsako leto, ko se približuje avgust, je moja želja, da bi se udeležila maše pri Mariji Snežni. Tudi moji domači gredo radi. Taka neopisljiva spokojnost, prav čuti se Božja navzočnost, ko se ljudje pristno spoštljivo približujemo svetemu kraju. Glasba iz koče utihne, še marsikdo, ki morda ni imel namena sodelovati, spontano vstane in sklene roke. Tam si res to, kar si, brez mask brez navlake in hrupa iz doline, ves ponižen in hvaležen, ker si osem ur grizel kolena, samo da si lahko priča mogočni gori in pod njo dotiku Boga po naši Materi. Pristen in prijateljski pristop duhovnika in sodelavcev pripomore, da se počutimo sprejete in domače z vami pri Mariji Snežni. Če smo kje zares z vsem bitjem pri maši, potem smo tu na Kredarici. Pa večerna procesija, blagoslov na vse strani neba! To je čisto pravi dotik zemlje in neba, prošnja za blagoslov vseh in vsega v dolini.