V ljubljanski stolnici je polnočnico daroval nadškofmetropolit Stanislav Zore, ki bo danes, na božični dan, daroval božično mašo ob16. uri.  

V pridigi pri polnočnici  je spregovoril o krščanskih krepostih vdanašnjem svetu.

V svoji ošabnosti si pogosto razlagamo, da jetrdosrčnost ljudim ki niso hoteli sprejeti visoko noseče Marije, privedla svetodružino v hlev, kjer se je rodil Jezus. Vendar je Stanislav Zore tointerpretiral drugače. »Sam sem vedno bolj prepričan, da človekov greh ne spreminja Božjihnačrtov. Razmišljati o tem, da s svojimi dejanji na kakršen koli načinpogojujemo Boga, je pravzaprav greh napuha, je skušnjava ošabnosti, s katero simorda celo nezavedno skušamo podrediti Boga.« Jezus se je moralroditi v hlevu, ker je prišel klicat grešnike. Mi pa se obračamo stran od njegain celo bežimo iz hleva, kjer je On. »Zanikamo ga sami v sebi, pogosto pa ga nočemovideti tudi med nami, zlasti ne takrat, kadar se zavedamo, da bi morali samispreminjati razmere.«

»Pavel pravi, naj razumno, pravično in res pobožno živimo v sedanjemveku. Za vse, ki verujemo v Kristusa, je to pravi življenjski program.« jepovedal. »Božičnipraznik nam govori, da se Bog učloveči v svetu, kakršen je.«Čas, vkaterem živimo, morda res ni idealen za krščansko življenje, vendar se nad temne smemo pritoževati, saj tudi Bog sam ni naredil popolnega sveta in nanjposlal svojega sina, temveč se je v telesu Jezusa Kristusa učlovečil zanepopoln, nekrščanski svet, da bi ga lahko naredil krščanskega.

Jaslice v ljubljanski stolnici so letos malce drugačne in zelo lepe. 

Prav tako moramo delovati tudi mi, nam je svetovalnadškof. Pravičnost, razumnost in pobožnost morajo biti del našega življenja. Pravičnostje nujna za sožitje v družini. »Brez nje se ljudje pogrezamo v nezaupanje, v nas se razrašča nejevolja,odnosi postajajo vedno bolj napeti. Trajno in pretirano zanemarjanjepravičnosti se prej ali slej konča z nasiljem, ki nepravičnost, iz katere se jeporodilo, samo še podeseteri.« Z razumnostjo pa bi lahko preprečili sppore inrazdore, ki nastanejo med nami za prazen nič, kot se je izrazil Zore.

Pobožnost, h kateri nas tudi vabiapostol Pavel, pa ni le drža rok, klečanje in molitev, čeprav je tudi topomembno, vendar »pomeni, da se Kristus rodi v meni, da postane moje življenje,kakor pravi Pavel: 'Živim pa ne več jaz, ampak v meni živi Kristus.'«

V nepopolnem svetu moramo živeti po krščanskihkrepostih, ne pa le govoriti, še manj pa se prepirati o njih. »Iskreno vam želim, da bi vOdrešeniku, ki je prišel k nam kot otrok, našli dovolj poguma in ponižnosti, dabi se odločili za razumno, pravično in pobožno življenje. Zagotavljam vam, dabomo potem spoznali, da nam Gospod Jezus Kristus ne prinaša življenja samo vprihodnjem veku, ampak nas in naše brate odrešuje že na tem svetu.«