Vendar pa je še en slovenski športnik v Tokiu stopil na zmagovalni oder, toda v majici z grbom druge države. Argentinski moški odbojkarski reprezentanci je namreč do brona pomagal tudi ponosen član slovenske skupnosti v Argentini Kristjan (Cristian Gabriel) Poglajen, 32-letni (rojstni dan je praznoval tik pred igrami v Tokiu) in 195 centimetrov visoki sprejemalec, ki bo v prihodnji klubski sezoni nosil majico francoskega Poitiersa, pri katerem si je v minuli kruh služil tudi slovenski reprezentančni bloker Alen Pajenk.

Kristjan Poglajen s staršema in štirimi brati in sestrami. FOTO: osebni arhiv

Pričakovanje, napetost, vzhičenost, ponos

Kristjanove nastope je z velikim pričakovanjem, napetostjo, ponosom in vzhičenostjo, pa tudi s potrtostjo, ko je bilo treba sprejeti poraz, spremljala tudi njegova družina – mati Irena, sicer ravnateljica slovenske osnovne šole v San Justu, oče Lojze ter štirje bratje in sestre: Erika, Damijan, Aleksander in Sonja. »Nestrpno in z velikim pričakovanjem smo sledili tekmovalcem v različnih panogah, še posebej pa seveda argentinski odbojkarski reprezentanci. Ni bilo pomembno, kdaj so bile tekme, vstajali smo tudi sredi noči. Seveda pa smo ponosno navijali tudi za naše odlične slovenske športnike, ki jim iz srca čestitamo,« je pojasnila Kristjanova mati Irena Urbančič Poglajen.

Težko ubesedim, kako veseli smo in ponosni na našega Kristjana. Trud, disciplina, odgovornost, vztrajnost so obrodili sad. (Irena Urbančič Poglajen)

Bronasta kolajna z zlatim okusom

»Bronasta kolajna ima zlati okus, saj smo premagovali svetovne velesile – ZDA, Italijo in končno branilko olimpijskega zlata Brazilijo,« je izpostavila Irena Poglajen, njene misli je po končanem turnirju delil tudi Kristjan, ki je na olimpijskem turnirju nastopil tretjič zapovrstjo, a se prvič veselil kolajne: »Za cilj smo si postavili osvojitev kolajne. Vedeli smo, da je to zelo visokoleteč cilj, a v Tokio smo odšli s takšno miselnostjo. Neverjetno, da se je razpletlo po načrtih, bron pa je še toliko slajši zaradi zmage v malem finalu v 'el clasicu' z Brazilijo.«

V novi klubski sezoni bo zaigral v novi državi, v Franciji. FOTO: FIVB

Spodbujali so ga, naj razpre krila in išče boljše, priznane klube

»Težko ubesedim, kako veseli smo in ponosni na našega Kristjana. Trud, disciplina, odgovornost, vztrajnost so obrodili sad,« ni mogla skriti navdušenja Kristjanova mati Irena Urbančič Poglajen, ki ga pri zgodnjem odhodu v Evropo – pri 22 letih je oblekel majico belgijskega moštva Knack Roeselare – ni ovirala, ravno nasprotno: »Vedno smo ga spodbujali, naj razpre krila in išče boljše, zahtevne in priznane klube, v katerih je možen vsestranski napredek in ugled. Lige po Evropi so zelo močne in skoraj vsi argentinski igralci si želijo tja.« Kristjan je nastopal tudi že na Poljskem, v Italiji in Turčiji.

Za cilj smo si postavili osvojitev kolajne. Vedeli smo, da je to zelo visokoleteč cilj, a v Tokio smo odšli s takšno miselnostjo. Neverjetno, da se je razpletlo po načrtih, bron pa je še toliko slajši zaradi zmage v malem finalu v 'el clasicu' z Brazilijo. (Kristjan Poglajen)

Več o Kristjanu Poglajnu v prihodnji Naši družini

Več o zgodovini Poglajnovih, o Kristjanovih prvih korakih v svet odbojke, o njegovi odlični slovenščini, o vrednotah, v kateri sta starša vzgajala pet otrok, o slovenski skupnosti v Argentini, o slovenski pesmi in molitvi, o moči vere, pa tudi o dovčerajšnjem nogometašu Olimpije Andreju Vombergarju pa si preberite v prihodnji številki Naše družine (35/2021).