Anton Stres, doktor teologije in filozofije, nekdanji dekan teološke fakultete v Ljubljani, po nekajletnem bivanju v Parizu pa rektor katoliškega inštituta v Ljubljani, je za spletni portal Siol spregovoril o pomenu terorističnih napadov v Parizu za Evropo in evropsko civilizacijo.



Kot je dejal, se mu napadi v Parizu ne zdijo prelomnica naše dobe. Obstajajo določene vzporednice z ameriškim 11. septembrom, kljub podobnostim pa so tudi velike razlike med napadom na newyorška dvojčka in pariškim pokolom, predvsem kar zadeva razsežnost akcije. Posledice bi bile po mnenju škofa Stresa lahko tudi pozitivne v tem smislu, da bi evropski voditelji nehali tiščati glavo v pesek, vendar, kot pojasnjuje, mu »njihovo dozdajšnje obnašanje ne daje veliko upanja«.

Evropa kot civilizacija zaradi tega dogodka in zaradi vsega, kar se je zgodilo do zdaj, še ni pred propadom. Če bo šlo po tej poti še dolgo naprej, pa zagotovo, je prepričan dr. Stres.

Do napadov ne prihaja, ker je Evropa krščanska, saj to po mnenju škofa Stresa ni več in ko je sprejemala svojo »ustavo«, je dala jasno vedeti, da si tega tudi ne želi. V imenu sekularizacije se ves evropski javni prostor vedno bolj dosledno oddaljuje od krščanskih znamenj in vrednot, kljub temu pa je v Evropi še veliko kristjanov z bolj ali manj jasno identiteto.

V Evropi je krščanstvo »kognitivna manjšina« (P. Berger), pojasnjuje dr. Stres, kar pomeni, da ga, ne glede na odstotek prebivalstva v javnem prostoru, govoru, simbolih in referenčnih točkah, skoraj ni videti. Tudi če je, ima drugo ime. Na primer namesto ljubezni do bližnjega, ki zveni evangeljsko, govorimo rajši o solidarnosti ali altruizmu. Sicer so si ti dve besedi že v 19. stoletju namenoma izmislili zato, da se lahko izognejo vsaki evangeljski referenci.

Po mnenju škofa Stresa Evropo ne ogrožajo zunanje grožnje, ampak bolj lastna nezmožnost preživetja, ki izhaja iz nezmožnosti obrzdati potrošništvo in hedonizem, obrzdati nasilje tudi nad resnico in pravico. Čeprav zvonijo vsi alarmi, še ni prepozno, vprašanje je le, kdo bi lahko izpeljal potrebne spremembe v miselnosti, vrednotah in ravnanju ljudi, da bi zmanjšali na primer tudi zaposlenost in izčrpanost ljudi in jim vrnili več časa zase, za druge, za družino, za veselje do življenja, svojega življenja in življenja otrok, pojasnjuje dr. Stres.

Kar delamo zdaj, je samo gašenje ekološkega in demografskega požara, ki škofa spominja na besede nemškega znanstvenika in filozofa C. F. von Weizsäckerja, izrečene na srečanju kristjanov v Seulu 1990 na temo Pravičnost, mir in ohranitev stvarstva. Rekel je nekako takole: »Poznam veliko politikov, ki se zavedajo vseh teh vprašanj in bi bili pripravljeni ustrezno ukrepati, a vedo, da bi v tem primeru takoj izgubili naslednje volitve.«

Škof Stres je prepričan, da imamo ljudje zgolj dve možnosti: dialog ali vojno z islamom. Za kristjane pa je izbira samo ena: dialog.

Vir: www.siol.net
Foto: arhiv Družine