Papež Benedikt XVI. je kristjane na Bližnjem Vzhodu pozval, naj si nenehno prizadevajo za mir in spravo. Tako v svojem zasebnem kot tudi širše družbenem okolju morajo nastopati ‘v službi miru in sprave’, je sveti oče dejal v svojem nagovoru med včerajšnjim slovesnim bogoslužjem v libanonski prestolnici, ki se ga je udeležilo več kot 300.000 vernikov. Obenem je tamkajšnje kristjane opogumil, da njihovo ‘telesno in duševno trpljenje nikakor ni zaman’.

Benedikt XVI. je v pridigi poudaril, da je trpljenje sestavni del življenja slehernega kristjana. Jezus namreč ni bil nekakšen ‘vsemogočni politični osvoboditelj’, pač pa ‘trpeči Mesija’. Kdor mu sledi, se torej podaja na zahtevno pot, ‘ki ni pot moči ali zemeljske slave’. Sledenje Kristusu ‘vedno vodi k odpovedi’, saj moramo vse življenje izročiti Njemu in Njegovemu nauku. Sveti oče je ob tem ponovno pozval k posredovanju mednarodne skupnosti za mir v sosednji Siriji ter izrazil željo, da bi ‘ljudje naposled spoznali, kako smo med seboj vsi bratje in sestre’. Slovesno bogoslužje na ‘obali sredozemske prestolnice’ je pomenilo vrhunec papeževega obiska v Libanonu in njegov najpomembnejši nastop v javnosti med tridnevnim potovanjem po Bližnjem Vzhodu.

Ob zaključku včerajšnjega bogoslužja je papež tamkajšnjim katoliškim patriarhom in predstavnikom škofovskih konferenc Turčije in Irana izročil zaključni dokument škofovske sinode o Bližnjem Vzhodu, ki je pred dvema letoma zasedala v Vatikanu, njeni zaključki pa so zbrani v okoli stostranskem papeževem dokumentu z naslovom ‘Ecclesia in Medio Oriente’ (Cerkev na Bližnjem Vzhodu). Papež v dokumentu izraža zahtevo po popolni verski svobodi kristjanov na Bližnjem Vzhodu ter poziva k poglobitvi ekumenskega in medverskega dialoga.

Med bogoslužjem so veljali izredno strogi varnostni ukrepi, ki so bili še poostreni zaradi nemirov v arabskem svetu po predvajanju filma ‘Nedolžnost muslimanov’. Nad prizoriščem je ves čas krožil helikopter, Benedikt XVI. pa je tja prispel v papamobilu, ki ga bi zavaroval pred morebitnimi streli. Na poti je papeža pozdravilo na deset tisoče ljudi.

Včerajšnje popoldne je bilo namenjenu ekumenskemu srečanju s pravoslavnim patriarhom in voditelji drugih krščanskih Cerkva na tem področju na sedežu sirsko-katoliškega patriarhata v Charfetu. Papeža je sprejel tamkajšnji patriarh Ignace Youssif III. Younan. Med svojim obiskom je Benedikt XVI. večkrat pozval k ekumenskem dialogu v Libanonu.

Delež krščanskega prebivalstva v Libanonu je v zadnjih osmih desetletjih usahnil s 54% na okoli 40%. Največjo krščansko skupnost na tem področju predstavljajo maroniti, ki ji pripada okoli štiri milijone tamkajšnjih prebivalcev. Na drugem mestu je grška pravoslavna Cerkev, manjše skupnosti pa predstavljajo tudi grško-katoliški melkiti, pravoslavni in katoliški Armenci, pravoslavni in katoliški Sirci, Asirci, kaldejci, protestanti, kopti in rimokatoličani.

Sveti oče je svoj obisk na Bližnjem Vzhodu zaključil s pozivom k medverskem dialogu. Po njegovih besedah je ‘svet v preteklih dneh v Libanonu lahko videl, kako se kristjani in muslimani družijo in slavijo v mirnem sožitju’. Vse prebivalce Libanona je povabil, naj še naprej gojijo ‘raznolikost verskih izročil’ ter naj vztrajno zavračajo vse, kar bi lahko ogrozilo mirno sožitje med različnimi skupinami. Kot je dejal sveti oče, libanonski ljudstvo predstavlja ‘čudovit in bogat mozaik’.

Benedikt XVI. se je posebej zahvalil predstavnikom muslimanskih skupnosti in drugih krščanskih veroizpovedi za tako topel in prisrčen sprejem. “Vaša toplina in prisrčnost sta v meni zbudili željo, da bi vašo deželo obiskal še kdaj”, je dejal papež. Tokratno potovanje je bilo prežeto ‘z gostim verskim ozračjem in gorečo molitvijo, pa tudi z navdušenjem mladih’. Benedikt XVI. je vsem vernikom zagotovil svoje molitve, da bi ‘Libanon tudi v prihodnje živel v miru ter da bi se pogumno zoperstavljal vsemu, kar bi ga lahko ogrozilo ali uničilo’. V svojem nagovoru je papež pohvalil tudi dejanje libanonske vlade, ki je leta 2010 praznik Marijinega oznanjenja, 25. marec, razglasila za dela prost dan.

Na letališču se je od Benedikta XVI. poslovil libanonski predsednik Michel Suleiman. Sveti oče se je v Rim vrnil okoli dvaindvajsete ure.

Foto: www.news.va