Pisarno Shelan Jibrael najdemo v iraškem mestu Erbil, kamor je pribežalo več deset tisoč iraških kristjanov, ki so jih pregnali pripadniki »Islamske države«. Kateri koli dan pa bomo Shelan lahko srečali v enem izmed begunskih taborišč okoli mesta, kjer skrbi ne le za kristjane, ampak tudi za tiste, ki so se znašli v še bolj dramatičnem položaju: za jazide.

Jazidi so majhna narodnostn-verska skupnost, večina jih je do prihoda »Islamske države« lansko leto živela v iraški pokrajini Ninive. Njihova vera je sinkretistična in nekateri muslimani jazide označujejo za častilce hudiča. »Naši krščanski bratje in sestre strahovito trpijo, toda računajo lahko vsaj na solidarnost naših bratov in sester v veri po celem svetu«, je Jibraelova povedala v pogovoru za ameriško katoliško agencijo CNA. »Jazidi pa po drugi strani nimajo nikogar in ničesar, so najubožnejši mad najubožnejšimi.« Muslimanske oblasti jih prezirajo, zato okoli 450.000 jazidskih beguncev težko dobi kakršno koli pomoč.

Jibraelova, iraška kristjanka, dela za »Ivy«, izpostavo japonske neverske nevladne organizacije. Skrbi ne le za krščanske brate in sestre, ampak tudi za vse razseljene jazide, ki jih opisuje kot »pozabljene in obupane«. Kot pojasnjuje Jibraelova, »v Dohuku, drugem mestu v iraškem Kurdistanu, skorajda ni begunskih taborišč, večina jazidov pa je raztresena po vsem Kurdistanu in mnogi izmed njih živijo kar v začasno opustelih stavbah v Erbilu«.

Jibraelova je ameriške časnikarje povabila na obisk v Ankawo, predmestje Erbila, kjer je zaradi trenutne krize, ki je ustavila gradnjo, naselje na pol zgrajenih stavb. Jazidske družine, večinoma ženske in otroci, saj so može pobili pripadniki »Islamske države«, živijo med golimi zidovi, vratne in okenske odprtine so pokrite s plastičnimi ponjavami. Ena izmed begunskih deklic, Elmyra, kar pomeni princesa, je obiskovalce popeljala skozi labirint na pol zgrajenih stanovanj.

Jibraelova je iz kurdščine prevajala pričevanje živahne devetletne jazidske deklice:

»Moj očka je živ, nisem kot drugi otroci, ki so svojega očeta izgubili; toda moj brat je bolan«, je povedala Elmyra. Njen starejši brat, enajstletnik, trpi hude psihične posledice zaradi nasilja, ki mu je bil izpostavljen, potrebuje pa tudi operacijo, ki bi popravila njegove težave z očmi.

V sodelovanju s skupino katoliških zdravnikov s Slovaške je Jibraelova obljubila, da se vrne v begunsko naselje in poskrbi za najnujnejše primere, vključno z nekim srčnim bolnikom. »Potrebe Jazidov so neskončne, kristjani pa se zavedamo, da moramo iz ljubezni vedno prestopati meje lastnega občestva«, še pove Jibraelova. »Če mi ne bomo skrbeli zanje, tega ne bo počel nihče drug.«

Vir: CNA
Foto: CNA