Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kristjanofobija v Sloveniji: od kričečih grafitov do prikrite diskriminacije

Ana Rupar
Za vas piše:
Ana Rupar
Objava: 22. 08. 2022 / 15:30
Oznake: Cerkev, Slovenija
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 22.08.2022 / 20:38
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Kristjanofobija v Sloveniji: od kričečih grafitov do prikrite diskriminacije

Kristjanofobija v Sloveniji: od kričečih grafitov do prikrite diskriminacije
Grafit na ljubljanski stolnici leta 2011. FOTO: Tatjana Splichal
Zaradi svojega verskega prepričanja vsako leto umre več tisoč kristjanov. Diskriminacija, vandalizem, širjenje negativnih stereotipov in vsaka oblika preganjanja kristjanov pa so pojavi, ki smo jim priča tudi v Sloveniji.

Generalna skupščina Združenih narodov je pred štirimi leti današnji dan, 22. avgust, razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi vojne. Po besedah papeža Frančiška je nerazumljivo in zaskrbljujoče, da tudi danes v svetu ostajajo diskriminacije in omejitve pravic zaradi vere, da prihaja do verskega preganjanja in oboroženih spopadov. »Preganjanje kristjanov je danes celo silovitejše kot v prvih stoletjih Cerkve in obstaja več kristjanov mučencev kot v takratni dobi,« je na simpoziju o verski svobodi l. 2014 dejal papež.

Nestrpnosti in diskriminaciji zaradi vere smo priča tudi v Sloveniji. Kot izhaja iz poročila Slovenske škofovske konference (SŠK), objavljenem ob 70. obletnici zažiga ljubljanskega škofa Antona Vovka, je policija v zadnjih desetih letih obravnavala 1637 primerov kaznivih dejanj zoper slovenske kristjane oz. sakralne objekte.

Kristjanofobija ali protikrščansko delovanje je vsak izraz nestrpnosti, diskriminacije, vandalizma, nasilja, strahu, odpora, izključevanja, sovraštva ali žalitev do krščanstva, krščanskih simbolov in vernikov. Prav tako kristjanofobija označuje nestrpnost in diskriminacijo proti kristjanom, ko se jim odreka enake pravice ter se jih izključuje iz družbenega življenja.

SŠK poročila o pojavih kristjanofobije v Sloveniji zbira in ureja že skoraj desetletje, od 2016 pa posamezne primere tudi podrobno opisuje in analizira.

Popisani primeri iz zadnjih šest let

V zadnjih šestih letih smo bili, kot izhaja iz poročila, priča številnim primerom različnega vandalizma nad verskimi simboli, kipi in sakralnimi objekti, žaljivim gledališkim predstavam in nastopom kulturnikov, mrgolenju versko nestrpnim člankom v medijih, stigmatizaciji in širjenju nestrpnosti do kristjanov v medijih, kristjanofobnim izjavam in ravnanju politikov, versko diskriminiranemu stališču varuha človekovih pravic, verbalnemu napadu na svobodo govora nadškofa, medijskim gonjam proti ministru zaradi zagovarjanju krščanskih vrednot, eksploziji pred župniščem, kazenski ovadbi zoper generalnega tajnika SŠK.

Spregledati ne gre tudi manj odmevnih, nesenzacionalističnih primerov, oz. kot jih je v pogovoru za Družino označil Tadej Strehovec, primeri »prikrite sistemske kristjanofobije«: pisma bralcev, ki širijo neresnična dejstva o Cerkvi in katoličanih, diskriminacija zaradi verske pripadnosti v službi (tudi v javni službi), negativna selekcija pri napredovanju v služb ipd.

Primeri se vrstijo tudi v letošnjem letu, od ponavljajočega znašanja nad križem pod Šmarno goro, popisanih cerkvenih vrat do skrunitve podobe Marije Pomagaj v tednu največjega Marijinega praznika na naslovnici enega od slovenskih tednikov.



Mlačni odzivi

Strehovec je že pred leti v pogovoru za Družino opozoril na ključni problem: »da so za te pojave odgovorne države, ki niso pozorne na ta fenomen, na drugi strani pa tudi kristjani sami, ki vse prevečkrat nekritično sprejemamo podrejeno vlogo v družbi in državi«.

Podobno je v obsodbi enega od primerov vandalizma in skrunitve sakralnih objektov opozoril varuh človekovih pravic Peter Svetina. Odzivi, ki opozarjajo na nedopustnost sovražnega ali žaljivega načina komunikacije, pogosto mlačni, zato se takšna praksa žal pogosto nadaljuje, kar je nesprejemljivo, je zapisal.

Nujnost obveščanja in ozaveščanja

»Vsaka oblika verbalnega nasilja, negativnega članka ali žaljivega komentarja v medijih lahko sproži spiralo nasilja, pri čemer nekdo postane tarča samo zaradi svojega verskega prepričanja. Zato je prav ozaveščanje o problemu nestrpnosti do kristjanov eden od najboljših načinov preventive na področju kristjanofobije in omejevanja verske svobode,« je navedeno v poročilu.

Z namenom opozarjanja na primere kristjanofobnih dejanj je pri SŠK vzpostavljena Točka za prijavo kristjanofobije in vandalizma uperjenega proti slovenskim katoličanom. S pomočjo spletnega obrazca lahko vsak sporoči, ali je bil kot oseba, župnija, redovna skupnost oz. vernik deležen kristjanofobnih dejanj, povezanih z versko pripadnostjo.

Kot je že pred časom opozoril Strehovec, smo katoličani v Sloveniji v zadnjih 70 letih najbolj preganjana verska skupnost in da še danes v delu državnih ustanov in delu javnosti obstaja logika iz prejšnjega totalitarnega sistema, ko katoličan zgolj zaradi verskega prepričanja ni mogel zasesti vidnega položaja v politiki, šolstvu in gospodarstvu.

Kupi v trgovini

29,90€ Poglej izdelek: Mož neuklonljivih ramen

Povezano potovanje

Po Plečnikovi Ljubljani

Z umetnostnim zgodovinarjem Klemnom Koširjem

Število dni

1

Naslednji termin

19.02.2023

Nalaganje
Nazaj na vrh