Prva oktobrska nedelja je v Spominskem parku Teharje znova zbrala romarsko občestvo, ki se je z molitvijo, evharistično daritvijo in kulturnim programom po njej poklonilo žrtvam tamkajšnjega povojnega komunističnega uničevalnega taborišča. Letošnjo spominsko slovesnost sta v vsebinskem smislu zaznamovala mašni nagovor prvega med somašniki, celjskega škofa Maksimilijana Matjaža, in govor filozofa Jana Peršiča, člana odbora Nove Slovenske zaveze.

»Naši mrtvi niso izginili«

Škof Maksimilijan Matjaž se je v mašnem nagovoru dotaknil nekaterih ključnih pojmov, s katerimi se srečujemo ob trpljenju teharskih žrtev, tudi tesno prepletenih pojmov spomin, sprava, resnica.

Ljudje lahko človeku vzamejo skoraj vse, od svobode in dobrega imena do doma in življenja; lahko pa tudi njegovo ime izbrišejo iz javnega spomina in mu odrečejo grob. Toda nekaj ostaja zunaj dosega vsake zemeljske oblasti, je dejal celjski škof, namreč to, da je »človek v Božji roki«. Prav to pa je temelj spomina na teharske žrt...