Dan slovenske hrane, ki ga obhajamo vsak tretji petek v novembru, bodo v vrtcih in šolah danes obeležili s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Dan slovenske hrane je priložnost za pogovor z najmlajšimi o pomenu območne hrane ter zdravem načinu prehranjevanja in življenja, kamor sodi tudi redno zajtrkovanje.

Z dnevom slovenske hrane naj bi izpostavili pomen hrane iz območne bližine, obenem pa se s tem pri otrocih in mladostnikih spodbuja pripadnost do domačih proizvodov in zdrav način prehranjevanja. Z nakupom domače hrane podpiramo domače pridelovalce in predelovalce. V Slovenijo namreč še vedno uvozimo zelo veliko surovin za hrano, s tem pa negativno vplivamo na domače gospodarstvo, zaposlenost, prihodke v proračun in okolje.

Hrana iz območnega okolja je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost. Zaradi bližine proizvodnje se lahko uporablja manj aditivov, kot so konzervansi in barvila, obenem pa se zagotavlja večja prehranska varnost v državi, opozarjajo pristojne ustanove, ki sodelujejo pri projektu.

V okviru dneva slovenske hrane se že četrto leto izvaja projekt tradicionalnega slovenskega zajtrka, v katerega so vključeni slovenski vrtci in osnovne šole z namenom, da pomen kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva, ohranjanja čistega okolja v povezavi s pomenom zdrave in uravnotežene prehrane ter gibanja spoznajo že otroci.

Raziskave kažejo, da med tednom še vedno zajtrkuje zelo malo slovenskih mladostnikov. Nepravilne prehranske navade lahko vodijo do prekomerne prehranjenosti oziroma debelosti, ki predstavlja resen javnozdravstveni problem.

Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je bil otrokom prvič ponujen leta 2011, je sestavljen iz kruha, mleka, masla, medu in jabolka. Tudi letos bodo pri tradicionalnem zajtrku sodelovale skoraj vse šole in vrtci.

Vir: STA / M. M. Š.

Foto: arhiv Družine (T. S.)