V uvodnem delu je Maks Oskar Rajšp prebral Slomškovo pesem Dobro jutro, ki je leta 1852 izšla v zbirki Koroške in štajerske pesmi, eni izmed 785 knjig, ki jih je Društvo svetega Mohorja, kot se je naša najstarejša založba na začetku imenovala, poslalo svojim prvim naročnikom.

V nadaljevanju je knjižničarka spregovorila o začetkih delovanja družbe in o knjižnih izvodih, ki so postavljeni na ogled.

Razstavljene knjige so bile razporejene po tematskih področjih, in sicer psihologija/filozofija, krščanstvo, Sveto pismo, molitveniki, liturgija, glasba, umetnost, zgodovina in cerkvena zgodovina, sveti kraji, cerkveni prazniki, jezikoslovje, literatura, biografije, priročniki, zborniki in časopis. Med temi so si obiskovalci lahko ogledali tudi Slovenske večernice (hranimo preko trideset zvezkov), knjige iz Redne zbirke, Družinsko pratiko 2026 in časopis Mladika, družinski list s podobami, iz leta 1930. Zastopana so bila različna časovna obdobja in različni kraji izdaje – v katerih je založba skozi dolga leta delovala pod različnimi nazivi.

Najstarejše razstavljeno delo te založbe nosi letnico 1867, in sicer gre za Rogačevo delo Življenje svetnikov in svetnic božjih, opremljena z lastniškim žigom »Župnijska knjižnica č. č. šol. sester pri sv. Petru niže Maribora« in žigom župnika Mateja Štrakla. Med najnovejšimi pa sta bila na ogled vojni roman Branka Cestnika Razmik med žerjavi in esej Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju, obe iz leta 2024. Izpostavili smo tudi dela, povezana z Malečnikom. Mohorjeva družba je leta 2010 izdala knjigo Razklani čas. Pod tem naslovom se skrivata dva zanimiva, a hkrati trpka avtobiografska zapisa pomembnega slovenskega pedagoga in našega domačina Franca Pedička (1922–2010), in sicer Iz vodnjaka spominov ter V močniku revolucije. Prav tako smo v naši knjižnici ponosni na delo Malečniška kuharica, ki je izšlo v sodelovanju naše župnije, Društva malečniških gospodinj in Celjske Mohorjeve družbe. Že štiri leta zapored pa ta za Slovence pomembna založba izdaja zbornik Glaserjev festival.

Obiskovalcem smo predstavili 95 del najstarejše slovenske založbe, kar je približno tretjina vseh njihovih del na naših knjižnih policah.

V treh letih, odkar je naša knjižnica odprla vrata, se je kakovost in raznolikost gradiva, ki ga ponujamo v branje, dvignila tudi po zaslugi Celjske Mohorjeve družbe, ki nam je podarila veliko knjig, med drugim tudi dragoceno delo A. M. Slomška Koroške in štajerske pesmi: faksimile izdaje iz leta 1852, torej iz prvega leta njihovega izdajanja.