Lahko bančništvo in finance služijo skupnemu dobremu?
Lahko bančništvo in finance služijo skupnemu dobremu?
Za Boga in dobiček je čudovita knjiga, polna zanimivih in navadno prezrtih ali neznanih zgodovinskih informacij, zlasti o prispevku krščanske misli k razvoju bančništva, vzponu trgov in blaginji Zahoda. Obenem tudi pozorno pretresa kategoriji krščanskega in naravnega prava ter pravičnosti in krivičnosti, da ovrednoti gospodarske in finančne sisteme današnjega in včerajšnjega dne.
Za mnoge bo že sam naslov, Za Boga in dobiček, provokativen. Diši po politični nekorektnosti. Toda, kot nas opozori Samuel Gregg, kapitalizem se je najprej razvil v 11. stoletju, predvsem v severni Italiji in Flandriji, in mnogi trgovci so imeli v zgornjem desnem kotu svojih računovodskih knjig napisano natanko to reklo v latinščini – Deus enim et proficuum. To je zgolj odsevalo krščanski intelektualni okvir, ki je oblikoval mišljenje in delo v srednjem veku in ni bil ciničen izraz materializma. Prizadevanje za dobiček, sprejemanje tveganja in ustvarjanje kapitala ni veljalo samo za gospodarsko koristno, ampak tudi kot način slavljenja Boga, saj so ljudje s tem izpolnili navodilo iz Prve Mojzesove knjige, ko je Bog Adamu in Evi naročil: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita.« (1 Mz 1,28)
Iz spremne besede kardinala Georga Pella, prefekta vatikanskega Tajništva za gospodarstvo
O avtorju
Dr. Samuel Gregg je raziskovalni direktor na Inštitutu Acton. Obsežno piše in predava o vprašanjih politične ekonomije, ekonomske zgodovine, etike v financah in teorije naravnega prava. Magistriral je iz politične filozofije na univerzi v Melbournu, na oxfordski univerzi pa je doktoriral iz moralne filozofije in politične ekonomije.
Je avtor številnih knjig in objavlja v revijah Harvard Journal of Law and Public Policy, Journal of Markets & Morality, Economic Affairs in drugih. Navajajo ga tudi v časnikih New York Times, Wall Street Journal, Forbes, Weekly Standard, Time Magazine, Christian Science Monitor, Washington Post in New Yorker ter glasilu Svetega sedeža L’Osservatore Romano.



