Hvala za vaše vprašanje in spodbudo, da vztrajamo pri iskanju neke bolj ustrezne oblike naše osnovne molitve. Že pred nekaj leti je papež Frančišek opozoril, da prevod šeste prošnje v molitvi očenaša ni ustrezen, saj nas Bog, ki je ena sama dobrota in ljubezen, ne more voditi v skušnjavo. Res je težko ohraniti točen pomen originalnega grškega izraza, ki je v evangelijih, zato moderni prevodi tukaj nekoliko šepajo. A kakor koli se že razume besedilo, izključiti moramo, da je Bog protagonist skušnjav, ki pretijo človeku na poti. 

Ne smemo si predstavljati, da bi Bog pripravljal zasedo in svojim otrokom nastavljal vabe in pasti. To potrjuje že sv. Jakob, ki pravi, da »nihče, ki je preizkušan, naj ne govori: 'Bog me skuša.' Bog … ne skuša nikogar« (Jak 1,13). Takšna razlaga bi bila v nasprotju predvsem s samim besedilom v celoti in je daleč od podobe Boga, ki nam jo je razodel Jezus. Molitev očenaš se začne z besedo +Oče. Bog je Oče, ki svojim otrokom ne nastavlja pasti....