Njegova zgodba se je začela v kraju Cologno al Serio blizu Bergama. Ob škofovskem posvečenju se je tako spominjal otroštva: »To so bila zadnja leta preprostega podeželskega življenja, kmetije so se že začele prazniti, a smo še vedno živeli zadnje trenutke sveta, ki je danes že izginil. Obiski hlevov, kamor so me pošiljali po mleko, veselje do vožnje s konjsko vprego na košnjo, preproste kmečke igre ... Bil je preprost in pristen svet, trezno in srečno življenje.« To okolje je globoko zaznamovalo njegov značaj. Zgodaj je začutil duhovniški poklic. Njegova mati Maria Tadini je povedala: »Sprva sem nasprotovala, nisem želela, da gre v semenišče. Bil je tako vztrajen, da sem si morala premisliti … Za nazaj moram reči, da je bila to zelo pametna izbira, prava pot za mojega sina.«

V malem semenišču so imeli »misijonarski muzej« s sobami različnih dežel: »Ne da bi se zavedali, je v naši otroški zavesti raslo spoznanje, da Cerkev govori vse jezike, da je doma v vseh kulturah … Stari misijonarj...