Etiopija leži na vzhodu afriške celine. Meji na Eritrejo, ki je bila do leta 1993 njen sestavni del, na Džibuti, Somalijo, Kenijo, Južni Sudan in Sudan. Velika je 1.104.300 kvadratnih kilometrov in ima po nekaterih ocenah 109 milijonov prebivalcev. Populacija hitro narašča: leta 1950 je bilo v državi 18 milijonov ljudi, leta 1985 pa 41 milijonov. Etiopija je gorata dežela. Najvišji vrh v državi je visok 4.550 metrov, glavno mesto Adis Abeba pa leži na nadmorski višini 2.400 metrov.

Etiopija je gorata dežela, njeno glavno mesto Adis Abeba leži na nadmorski višini 2.400 metrov.

Etiopijo je dolga leta vodil cesar Haile Selassie. Kronan je bil novembra leta 1930, šest let pozneje je zaradi vdora italijanske vojske in padca Adis Abebe pobegnil v tujino. Po vrnitvi je začel posodabljati državo in jo odpirati svetu. Kljub precejšnjemu ugledu, ki ga je užival v tujini, doma ni znal rešiti hudih socialnih napetosti, zato ga je leta 1974 skupina levičarskih vojaških častnikov odstavila in poslala v hišni pripor. Umrl je leta 1975.

Etiopijo je v 20. stoletju prizadelo več hudih lakot. Leta 1958 je zaradi pomanjkanja hrane umrlo okrog 100.000 ljudi, med letoma 1972 in 1975 pa do 250.000.

Skladbe in koncerti

Poročila o hudi lakoti v Etiopiji in drugih afriških državah so irskega glasbenika Boba Geldofa spodbudila, da je leta 1984 s skupino znanih britanskih glasbenikov posnel skladbo Do They Know It's Christmas? (Ali vedo, da je božič?). Izkupiček od prodaje plošč je namenil za nakup hrane in zdravil. Zgledu so sledili ameriški glasbeniki in spomladi leta 1985 posneli uspešnico We Are the World (Mi smo svet), s katero so za pomoč lačnim zbrali še več denarja. Podobni projekti so vzniknili tudi v drugih državah. Med njimi je bila Jugoslavija, kjer so se priljubljeni pop glasbeniki združili v projekt Yu Rock misija in posneli skladbo Za milion godina (Za milijon let).

VJugoslaviji so se priljubljeni pop glasbeniki združili v projekt Yu Rock misija in posneli skladbo Za milion godina (Za milijon let).

Plaz, ki ga je sprožil Geldof, se s tem ni ustavil, temveč je čez nekaj mesecev dosegel vrhunec v eni izmed največjih glasbenih in človekoljubnih prireditev v zgodovini – v koncertu Live Aid. Dne 13. julija 1985 se je na stadionih Wembley v Londonu in John Fitzgerald Kennedy v Philadelphiji zbralo skupno več kot 160.000 ljudi, ki so dolge ure navdušeno spremljali nastope številnih zvezdnikov.

Dva koncerta, dve celini

Posebno pozornost je vzbudil angleški glasbenik Phil Collins, ki je po nastopu v Londonu sedel v concorde in odpotoval v Ameriko. To slavno potniško letalo, ki so ga skupaj razvili Angleži in Francozi, je prvič poletelo leta 1976. Imelo je premičen nos, njegova največja hitrost je bila več kot 2.300 kilometrov na uro. Ker je bilo zelo hrupno in je porabilo veliko goriva, so jih naredili samo dvajset. Zadnjega so upokojili leta 2003. 

Concorde, slavno potniško letalo, ki so ga skupaj razvili Angleži in Francozi, je prvič poletelo leta 1976. FOTO: Pixabay

Razlogov za ta korak je bilo več, med njimi je bila tudi nesreča, ki se je zgodila v torek, 25. julija 2000. Ta dan je s pariškega letališča Charles de Gaulle poletelo potniško letalo DC-10 ameriške družbe Continental, ki mu je pri vzletu odpadla dobrih štirideset centimetrov dolga plošča iz titana. Pet minut pozneje jo je povozilo letalo concorde francoske družbe Air France, zato mu je počila pnevmatika, delci pa so poškodovali rezervoar za gorivo. Goreče letalo je strmoglavilo v predmestju Pariza, pri čemer so poleg vseh 109 potnikov in članov posadke umrli tudi štirje ljudje na tleh.

Letalo concorde je Atlantski ocean najhitreje preletelo februarja 1995, ko je za pot od New Yorka do Londona porabilo dve uri in 53 minut. Dne 13. julija 1985 je bil polet nekoliko daljši, vendar je Phil Collins vseeno prispel pravočasno v Philadelphijo, da se je predstavil še tamkajšnjemu občinstvu. Koncert Live Aid, s katerim so zbrali več kot sto milijonov dolarjev pomoči, si je po nekaterih ocenah v direktnem televizijskem prenosu ogledalo približno 1,9 milijarde gledalcev po vsem svetu. Veliko jih je bilo tudi pri nas.

Članek je bil objavljen v reviji Radovednež (06/2025).