Tradicionalne izdelave lanenega platna od semena do tkanine se je lotila kot eksperiment: v želji poiskati še živeče ljudi, ki znanje te pridelave imajo, in to znanje ohraniti. Obenem pa obuditi pojav, ki danes vse bolj izginja: druženje ob skupnem delu. To pa je le eden od dodatnih izzivov izdelovalke trajnih oblačil, ki svoj navdih vedno znova išče in najde v naravi.

Navdušenje nad naravnimi materiali

»Ljudje se radi odzovejo mojemu povabilu,« razlaga Belokranjka Vita. »Tudi kakšnih 80 jih pride, v starosti od 6 do 80 let. Prav zanimivi ljudje se naberejo na kupu, nekateri se nepričakovano srečajo po več desetletjih. Moja soseda je pred štirimi leti z nostalgijo povedala, da to dela spet po 60 letih! Z lanom se je ukvarjala tudi moja stara mama, zdaj mi je žal, da je nisem kaj več povprašala o tem, ko je bila še živa.«

Lan je lan, z njim je dela leto in dan. FOTO: Jana Jocif

V mladih letih človeka tisto, kar ima pred nosom, pogosto pač ne zanima prav dosti, vleče ga v svet. Tudi Vito je in po gimnaziji je sledila svojim sanjam in šla študirat oblikovanje tekstilij na Chelsea College of Art and Design v London: »3000 prijav je bilo, sprejeli pa so nas 60. Krasen študij je bil, ogromno delavnic nam je bilo na voljo, ne le tekstilnih, tudi keramičnih, lesarskih, barvarna … Bilo je leto 2010 in takrat se je šele začelo govoriti o trajnosti, ki je danes že zlajnana beseda, takrat pa je bilo to nekaj novega in mene je čisto prevzelo. Navdušila sem se nad naravnimi materiali in barvami.«

Nisem tip človeka, ki bi delal za kakšno veliko firmo. Pogrešala sem stik z naravo. Raje bi sama postala velika podjetnica.

Po končanem študiju se je vrnila v Slovenijo. »Nisem tip človeka, ki bi delal za kakšno veliko firmo. Pogrešala sem stik z naravo. Raje bi sama postala velika podjetnica,« se zasmeje Vita, ki je v zadnjih letih delala tudi kot tekstilna mentorica v centru Rog v Ljubljani in sodelovala z Zavodom Carnica v Kranju, ki je med drugim ustanovitelj Bienala tekstilne umetnosti BIEN, zdaj pa se želi v celoti posvetiti svojim projektom – izdelovanju unikatnih oblačil in vodenju delavnic botaničnega potiska ter naravnega barvanja. Še en njej zelo ljub projekt pa je zadnja leta tradicionalna pridelava lanu, od semena do platna.

Prebrali ste del članka, ki ga v celoti lahko preberete v reviji Praznična, jesen 2026. Sledite Praznični tudi na Facebooku in Instagramu.