Latvijci so v referendumu z veliko večino zavrnili uvedbo ruščine kot drugega uradnega jezika v državi. 74,8% udeležencev je po nedeljskem dokončnem preštetju glasov obkrožilo negativni odgovor na referendumskem lističu. 24,9% volilcev se je odločilo za ruščino kot enakopraven uradni jezik ob latvijščini.

Referenduma se je minulo soboto udeležilo 70,5% volilnih upravičencev, občutno več kot parlamentarnih volitev v lanskem septembru (50%). Le v eni izmed petih pokrajin, v vzhodni Letgaliji, je 55,6% volilcev podprlo ruščino kot drugi uradni jezik. Referendum je sprožil državljanski odbor ruske manjšine, saj je več kot tretjina državljanov te nekdanje sovjetske republike etničnih Rusov.

Predsednik Latvije Andris Berzins je rezultat ljudskega odločanja pozdravil. Včeraj se je zahvalil vsem, ki so glasovali, naj latvijščina ostane edini uradni jezik v Rusiji. Poleg predsednika so se za to potegovali tudi člani desnosredinske vlade. Vodja opozicije in župan prestolnice Riga Nils Usakovs pa je spremembo ustavnih določil podpiral.

K zavrnitvi ruščine kot drugega uradnega jezika je pozvala tudi katoliška Latvijska škofovska konferenca in obenem poudarila, da katoliška Cerkev del svojih bogoslužij obhaja tudi v ruskem jeziku. Nadškof v Rigi, Zbignev Stankevics, je strankam očital, da so jezikovni spor izrabili v politične namene.

Ponovna uvedba ruščine kot uradnega jezika bi bila za številne Latvijce po mnenju opazovalcev precej boleča, saj bi jih spominjala na sovjetsko okupacijo. Tedanji oblastniki so latvijski jezik zatirali in v Latviji naselili veliko število Rusov. Ob razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je bila le še okoli polovica prebivalcev etničnih Latvijcev. Skoraj tristo tisoč izmed več kot dva milijona prebivalcev države jih še danes nima latvijskega državljanstva, čeprav so bili nekoč državljani Sovjetske zveze. Ti v referendumu niso imeli pravice odločanja.