Dosedanji nadškof Lilla bo na položaju nasledil 71-letnega Michela Aupetita, ki se je decembra lani odpovedal vodenju nadškofije francoske prestolnice. Pariško nadškofijo je odtlej začasno upravljal 78-letni Georges Pontier, upokojeni nadškof Marseilla.

Laurent Ulrich bo na položaj pariškega nadškofa uradno umeščen med slovesnim bogoslužjem 23. maja letos v pariški cerkvi Saint-Sulpice.

Ulrich bo na položaj pariškega nadškofa uradno umeščen med slovesnim bogoslužjem 23. maja letos v pariški cerkvi Saint-Sulpice, kjer od uničujočega požara v stolnici Naše Gospe aprila 2019 obhajajo osrednja bogoslužja pariške nadškofije.

Magisterij iz »oznanjevanja vere v sodobnem svetu«

Laurent Bernard Marie Ulrich se je rodil 7. septembra 1951 v Dijonu, prestolnici francoske pokrajine Burgundije. Mašniško posvečenje je prejel 2. decembra 1979 v domači škofiji, po opravljenih magisterijih iz filozofije in teologije, v katerih se je ukvarjal z vprašanjem »oznanjevanja vere v sodobnem svetu«. Nazadnje je od leta 2008 vodil nadškofijo Lille, pred tem je bil od leta 2000 nadškof v Chamberyju. V Francoski škofovski konferenci je pristojen za področje katoliškega izobraževanja. V letih med 2007 in 2013 je bil Ulrich tudi namestnik predsednika Francoske škofovske konference. Papež Frančišek ga je leta 2015 osebno imenoval za udeleženca tedanje sinode o družini v Vatikanu.

FOTO: Vatican Media

Pariz med najuglednejšimi škofijami vesoljne Cerkve

Ulrichov predhodnik Aupetit je papežu lani ponudil svoj odstop, potem ko je vrsta medijskih poročil vzbujala dvom o njegovem vodenju in osebnem življenju. Govora je bilo o aferi z odraslo žensko iz obdobja, preden je postal nadškof. Aupetit je priznal dvoumno vedenje, vendar je odločno zanikal kakršno koli razmerje. Papež Frančišek je njegov odstop sprejel v razmeroma kratkem času.

Nadškof Pariza v času svojega mandata tradicionalno prejme kardinalski naziv.

Pariška nadškofija sodi med najuglednejše škofije vesoljne Cerkve. Njen nadškof v času svojega mandata tradicionalno prejme kardinalski naziv. Na območju škofije danes živi okoli 2,2 milijona ljudi; od tega je približno 1,35 milijona krščenih v Katoliški cerkvi, kar predstavlja okoli 60 odstotkov prebivalstva.