Na razvoj kariesa vplivajo splošno zdravstveno stanje in socialnoekonomski status posameznika, pogostost in dolžina vnosov sladke in lepljive hrane z visoko vsebnostjo enostavnih ogljikovih hidratov ter sladkih pijač, temeljite in redne ustnohigienske navade in uporaba fluoridnih in drugih remineralizacijskih sredstev.

Karies je moč preprečiti

»Pri večini otrok je karies bolezen, ki jo je ob primerni preventivi moč preprečiti. Naš cilj je krepiti informiranje in ozaveščanje staršev/skrbnikov o pomenu šol za starše v času nosečnosti ter skrbi za lastno ustno zdravje, pomenu preventivnih pregledov otrok v predšolskem obdobju in poudarjanje pomena rednih pregledov pri zobozdravniku, ki so neodvisni od prepoznane potrebe po zdravljenju,« je opozorila specialistka otroškega in preventivnega zobozdravstva Andreja Krašovec Jeraša.

Za ustno zdravje v prvi vrsti odgovorni sami

Preredko se poudarja lastna odgovornost do ustnega zdravja, saj smo za lastno ustno zdravje v prvi vrsti odgovorni sami, pravi vodja delovne skupine Ustno zdravje pri Odboru za zobozdravstvo v Zdravniški zbornici Slovenije Matej Praprotnik. »Biti moramo dovolj kritični, da ga postavimo na listo prioritet, tako da redno in pravočasno obiščemo zobozdravnika. Šele nato smo tu strokovnjaki, ki pacientom stojimo ob strani in pomagamo, da obdržijo zdravje skozi vsa življenjska obdobja.«

Biti moramo dovolj kritični, da ga postavimo na listo prioritet, tako da redno in pravočasno obiščemo zobozdravnika. (Matej Praprotnik, vodja delovne skupine Ustno zdravje pri Odboru za zobozdravstvo v Zdravniški zbornici Slovenije)

Padec ustne higiene pri šolarjih

Šolski zobozdravniki opažajo padec v ustni higieni naših šolarjev, je povedal v. d. predsednika Stomatološke sekcije SZD in vodja zobozdravstva ZD Vrhnika Matej Leskošek, ki je na nedavni novinarski konferenci predstavil podatke Katedre za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Stomatološko kliniko UKC Ljubljana v letu 2019 izvedla Nacionalno raziskavo o ustnem zdravju prebivalcev Slovenije. Raziskava je med drugim pokazala:

• le približno 60 % otrok, starih 0–5 let, si redno (vsaj dvakrat dnevno) čisti zobe oz. jim pri tem pomagajo starši/skrbniki;
• 20 % otrok/mladostnikov, starih 6–17 let, si čisti zobe največ enkrat dnevno ali ne vsak dan;
• kar 22 % otrok, starih 6–10 let, in 31 % mladostnikov, starih 11–17 let, občuti omejitve v vsakdanjem življenju zaradi težav z ustno votlino in zobmi;
• le 70 % odraslih, od tega 81 % žensk in 60 % moških, starih 18–74 let, si redno (vsaj dvakrat dnevno) čisti zobe.

Rezultate raziskave so predstavili na nedavni novinarski konferenci. FOTO: Zdravniška zbornica Slovenije

Ustno zdravje starostnikov pomemben del splošnega zdravja

V okviru projekta Ustno zdravje so se letos še posebej osredotočili na ustno zdravje starostnikov. Z marcem so v sodelovanju s študenti dentalne medicine začeli izvajati praktične delavnice v domovih za starejše. 23. marca bo tako potekala delavnica v domu starejših občanov v Medvodah. Članica izvršilnega odbora Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva dr. Diana Terlević Dabić poudarja: »Ustno zdravje starejših, slepih in slabovidnih oseb predstavlja pomemben del njihovega splošnega zdravja in počutja. Slabo ustno zdravje lahko vodi v motnje pri prehranjevanju, bolečine, nizko samopodobo in splošno slabše počutje.«