Vrh lefebvrovske bratovščine Pija X. jutri v mestu Albano pri Rimu pričenja s posvetom o 'dogmatični razlagi', ki jo je Vatikan na srečanju sredi septembra predal njihovemu vodji, škofu Bernardu Fellayu. Fellay je tedaj napovedal, da se bo o dokumentu in o srečanju s prefektom Kongregacije za nauk vere, kardinalom Williamom Levado, posvetoval s svojimi sobrati. Zasedanje v Albanu bo trajalo dva dni, potekalo pa bo za zaprtimi vrati, so sporočili na francoskem spletnem portalu lefebvrovcev z naslovom Dicci (http://www.dici.org/).

Na spletnem portalu so navedene besede p. Niklausa Pflugerja, enega izmed Fellayevih glavnih tajnikov, s pripombo, da vatikansko besedilo potrebuje popravke, s čimer bi onemogočili kakršno koli dvoumnost in sleherni nesporazum. Ali gre pri tem zgolj za posamezne jezikovne formulacije ali za vsebinske spremembe, zaenkrat še ni znano.

Pfluger je ostro kritiko izrazil tudi v zvezi z napovedanim svetovnim molitvenim srečanjem za mir s papežem Benediktom XVI. v Assisiju 27. oktobra letos. Protijudovski pisci spletnih komentarjev in blogov srečanje opisujejo kot 'kabalistično molitev'. Pri bratovščini Pija X. so prepričani, da 'Assisi, še bolj pa razglasitev papeža Janeza Pavla II. za blaženega očitno dokazujejo, da se cerkveno vodstvo še vedno ni odreči zgrešenim sklepom drugega vatikanskega cerkvenega zbora in njihovim posledicam. Zato naj bi po mnenju lefebvrovcev 'vsaka ponudba tradicije bratovščini zagotavljala svobodo, da nadaljujejo s svojim delovanjem in s kritiko modernističnega Rima'. To pa je, menijo člani bratovščine, izjemno zahtevna naloga. Zato so še drugič poudarili, da v sporazumih s katoliško Cerkvijo ne sme biti nikakršnih kompromisov.

'Ponudba' iz Vatikana je dvostransko besedilo, sestavljeno po leto in pol trajajočih strokovnih razpravah, ki bi lahko pomenilo temelj za spravo z nasledniki nadškofa Marcela Lefebvra (1905-1991) s papežem in njihovo ponovno vključitev v cerkvene strukture. Kaj je dejansko zapisano v 'dogmatični razlagi', v javnosti ni znano. Šlo naj bi za nekatera vodila in interpretacijska merila katoliškega nauka, ki so potrebna za zagotavljanje zvestobe Cerkvi. Obenem naj bi šlo tudi za 'legitimno razpravo o preverjanju in teološki razlagi posameznih izrazov in formulacij, ki jih je moč najti v dokumentih drugega vatikanskega cerkvenega zbora.

Fellay med srečanjem s prefektom Levado sam ni želel sprejemati kakršnih koli dokončnih odločitev, pač pa si je izprosil nekaj časa za razmislek. Vatikan pa je pod proces dialoga, v katerem so se izvedenci obeh strani med oktobrom 2009 in aprilom 2011 sestali osemkrat, tokrat potegnil črto. Po mnenju Vatikana so bili predstavljeni vsi argumenti in pojasnjeni temelji za ponovno združitev. Zdaj morajo člani bratovščine Pija X. sprejeti odločitev. Če bodo sprejeli preambulo, bi lahko sledila pogajanja o načinih in strukturah vključitve, sicer pa bo poskus združitve označen kot neuspešen.

Med Vatikanom in tradicionalisti so nekoč že potekala obetajoča pogajanja, pred triindvajsetimi leti na istem mestu, v Albanu pri Rimu. 5. maja 1988 sta kardinal Joseph Ratzinger in Marcel Lefebvre podpisala protokol, ki je vključeval 'dogmatično razlago', vendar je Lefebvre kmalu zatem preklical svojo privolitev, najverjetneje zaradi pritiska najbolj gorečih podpornikov bratovščine. Preklic je za več kot dve desetletji še poglobil razkol z Vatikanom.

Fellay naj bi veljal za odprtega pri vprašanju ponovne združitve z Rimom, gorečneži iz vrst lefebvrovcev pa na svojih spletnih straneh, predvsem v špansko govorečem prostoru, ostro nasprotujejo papežu, koncilu in srečanjem v Assisiju. Vsako priznanje sklepov drugega vatikanskega cerkvenega zbora označujejo kot 'izdajo resnične vere'.