Potem ko je cvetno nedeljo papež Frančišek dve leti zapovrstjo obhajal znotraj bazilike sv. Petra z le nekaj udeleženci, bo letos praznovanje spet potekalo na trgu pred baziliko z množico vernikov z vsega sveta.

Romarji s slovensko zastavo. FOTO: Mojca Purger

Na cvetno nedeljo se spominjamo Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem. Ljudje so Jezusa na osličku pozdravljali s palmovimi vejami, ki so simbol zmagoslavja, in vzklikali: »Hozána! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! In Izraelov kralj!«. V Sloveniji v spomin na to v cerkev prinesemo zelenje: butare, snope, oljčne vejice – običaji se razlikujejo od kraja do kraja, od pokrajine do pokrajine.

Romarji na Trg sv. Petra prihajajo z zelenjem in oljčnimi vejicami. FOTO: Mojca Purger

FOTO: Boštjan Debevec

V Vatikanu bomo lahko videli posebne butare, ki jih za papeža in kurijo spletejo iz palmovih listov v kraju Bordighera v Liguriji, na obali blizu francoske meje. Bordighera je majhno mestece, ki velja za kraljico palm, saj naj bi bila najbolj severni kraj, kjer uspevajo datljeve palme. 

Semena bi naj v ta kraj prinesel zavetnik kraja, sveti Ampelio. Živel je v drugi polovici 4. stoletja, umrl pa leta 410. V Italijo je prišel iz Egipta in se v Bordigheri posvetil puščavniškemu življenju. Legenda pravi, da ga je hudič skušal tako, da je pred njim mahal z gorečim jeklom, Bog pa ga je zaščitil, da ni dobil opeklin. Zato velja za zaščitnika kovačev.

Obelisk na Trgu sv. Petra. FOTO: Wikimedia

Z Vatikanom pa je Bordighera povezana prek moškega, ki je leta 1586 na Trgu sv. Petra prekršil sam papežev ukaz. Tega leta se je namreč papež Sikst V. odločil, da bo obelisk premaknil iz središča Neronovega cirkusa na sedanje mesto. Obelisk prihaja iz Egipta, kjer ga je prvotno postavil neznani faraon. Visok je 25,5 metra, na vrhu pa je križ. Cesar Avgust ga je iz njegovega prvotnega mesta v Heliopolisu dal premakniti na Julijanski forum v Aleksandriji. Julij Cezar je leta 37 naročil, naj se forum poruši in obelisk prenese v Rim.

FOTO: Wikimedia

Za premik obeliska na trg pred baziliko sv. Petra je papež Sikst V. zadolžil arhitekta Domenica Fontana. Obelisk, na pol pokopan pod ruševinami, je bilo treba najprej izkopati. Od 30. aprila do 17. maja 1586 je trajalo, da so ga premaknili na valjih na trg. Za to je bilo potrebnih skoraj 1000 moških, 140 vprežnih konj in 47 dvigal. 14. septembra 1586, na praznik povišanja svetega križa, ko je bilo v Rimu še precej vroče, so poskušali dvigniti obelisk na njegovo sedanje mesto.

V nekem trenutku je izgledalo, da bo podvig propadel, saj je bil obelisk velik in težak. Papež je ukazal absolutno tišino, da ne bi kdo z govorjenjem zmotil zbranosti delavcev. Kar naenkrat pa se je zaslišal krik: »Vodo na vrvi!« (»Aiga ae corde!«). Mornar iz Bordighere Benedetto Bresca, je opazil, da se bodo vrvi strgale in je vedel, da bo voda vrvem pomagala, da bodo zdržale težo kamnitega spomenika.

Ubogali so njegov ukaz in uspešno dvignili obelisk. Papež ga je nagradil, on pa je ponudil, da bodo iz Bordighere vsako leto za cvetno nedeljo v Vatikan prinesli tradicionalne butare iz palm. Te tradicije se še vedno držijo.

FOTO: Wikimedia

Palmovi listi so rumenkasti, saj jih za več mesecev umaknejo v temo, da izgubijio klorofil. V zadnjem času so veliko težav palmam povzročili hrošči - palmovi rilčkarji. Bordighero in njene palme je na več svojih slikah upodobil tudi impresionistični slikar Claude Monet.

Kaj je obelisk?

Obelisk je bil prvotno monolit, narejen iz enega samega kosa marmorja ali granita s štirimi stranicami, stanjšan proti vrhu. Predstavljal naj bi okamneli sončni žarek in označeval svetlobo, ki je prihajala od boga. Egipčani so jih postavljali v parih pred templje, kjer so imeli vlogo čuvarjev.