Med apostolskim potovanjem papeža Leona XIV. v Peru je Leidy izrazila veselje svoje družine, da eden izmed njenih članov služi ob strani Petrovega naslednika, in poudarila, da je to tesno povezano z veseljem celotnega občestva, ki je v Chiclayu znova izreklo dobrodošlico svojemu nekdanjemu škofu. Ob tem se je v pogovoru za vatikanske medije spominjala Roberta Prevosta in opisala občutke svoje družine ob njegovi zgodovinski vrnitvi.

Msgr. Edgard in Robert Prevost sta začela sodelovati leta 2015. »Moj brat je začel sodelovati s škofom Robertom leta 2015, ko je bil ta škof v Chiclayu. Že takrat je bil njegov osebni tajnik,« se spominja Leidy. Po študiju v Rimu se je njen brat vrnil v škofijo in nadaljeval svoje delo. Leta 2023, ko je bil škof Prevost poklican v Rim, da prevzame službo prefekta Dikasterija za škofe, ga je msgr. Rimaycuna znova spremljal kot njegov tajnik.

Leidy je poudarila, da sta bila v njunem sodelovanju vedno ključna bližina in zaupanje: »Posebej je izstopalo, kako dobro sta komunicirala, kako tesno sta bila povezana, in zaupanje, ki ga je moj brat gojil do človeka, ki je danes Petrov naslednik.« Ta odnos je bilo mogoče opaziti pri njunem vsakdanjem delu ter med številnimi skupnimi vožnjami po škofiji, ko sta obiskovala tamkajšnja občestva.

[Papež Leon] je zelo umirjen človek, ob njem pa človek občuti prav takšen mir in spokojnost.

Pastir, blizu ljudem na obrobju

Iz let, ki jih je Robert Prevost preživel v Chiclayu, se Leidy posebej spominja njegove pozornosti do vseh trpečih. Opisuje ga kot pastirja, ki si je posebej prizadeval obiskovati skupnosti, najbolj potrebne pomoči, in sprejemati konkretne ukrepe, da bi jim pomagal. Med koronaepidemijo je pomagal zbrati sredstva za postavitev naprav za proizvodnjo kisika: »Cilj je bil nakup ene naprave. Za zbiranje sredstev je navdušil celotno skupnost in na koncu jim je uspelo namestiti dve napravi.«

Spominja se tudi, kako je obiskal ljudi, ki so jih prizadele poplave v Íllimu in drugih krajih po pojavu El Niño ob obali – dogodku, ki ga domačini imenujejo Yaku. »Rad je obiskoval kraje in si stvari ogledal na lastne oči, namesto da bi o njih le poslušal od drugih. Bil je človek, ki je želel ostati tesno povezan s skupnostjo,« je pojasnila Leidy Rimaycuna.

Ta bližina, pravi, je v njem ostala tudi po imenovanju na papeški položaj: »Mislim, da je v svojem bistvu ostal isti. Je zelo dostopen in rad ostaja blizu svoje skupnosti. Je zelo umirjen človek, ob njem pa človek občuti prav takšen mir in spokojnost.«

Papež Leon XIV. in njegov osebni tajnik Edgard Rimaycuna. FOTO: Vatican Media

Spoznanje, da je bil škof Robert izvoljen za papeža, je bilo blagoslov in vir neizmernega veselja. Vsi smo bili polni ponosa in ganjenosti, dejstvo, da bo moj brat ostal njegov tajnik, pa je bilo zares dvojni blagoslov.

Dvojni blagoslov za družino

8. maj 2025 je ostal globoko vtisnjen v spomin družine Rimaycuna. Izvolitev Roberta Prevosta za naslednika apostola Petra je prinesla neizmerno veselje prebivalcem Chiclayja, še posebej pa družini, ki je od blizu spremljala njegovo pastoralno delovanje. Poleg tega so imeli še en razlog za hvaležnost: msgr. Edgard ga namreč še naprej spremlja pri njegovem novem poslanstvu.

»Spoznanje, da je bil škof Robert izvoljen za papeža, je bilo blagoslov in vir neizmernega veselja. Vsi smo bili polni ponosa in ganjenosti, dejstvo, da bo moj brat ostal njegov tajnik, pa je bilo zares dvojni blagoslov,« je dejala Leidy. Eden od spominov, ki ga družina še posebej ceni, je prvi pozdrav novega papeža njegovi ljubljeni škofiji Chiclayo, ko se je pojavil na osrednjem balkonu bazilike sv. Petra. Brat ji je zaupal, da ta pozdrav ni bil pripravljen vnaprej: »Prišel je iz njegovega srca, iz njegove duše – pozdravil je svojo ljubljeno škofijo. To je nekaj, kar je ostalo v srcu vsakega izmed nas v Chiclayju.«

Papežev obisk v Peruju je te občutke znova obudil. Družina se je lahko pridružila papežu med njegovim zasebnim obiskom kapele sv. Oskarja Romera v okrožju La Victoria, kraju, ki je imel poseben pomen za duhovniško pot msgr. Edgarda. Prav tam je papežev osebni tajnik prejel svojo formacijo. »Ko smo videli brata in svetega očeta, sta nas prevevala ponos in zadovoljstvo,« je dejala Leidy.

Leidy se rada spominja tudi srečanja svoje družine s papežem v Rimu maja letos. Posebej sta jo prevzela njegova toplina in način, kako jih je sprejel: »Zelo srčen človek je, rad ostaja blizu ljudem. Sprejel nas je z veliko hvaležnosti, ljubezni in velikodušnosti – natanko tako, kot ravna pri vsem, česar se loti.«

Ko se je Leidy leta 2017 poročila, je na poroko povabila tedanjega škofa v Chiclayu.

Najljubši spomin

Leidy meni, da bi izkušnja njenega brata lahko opogumila mlade, ki premišljujejo o duhovniškem poklicu ali posvečenem življenju. Spodbuja jih je, naj prisluhnejo Božjemu klicu in nanj odgovorijo s samozavestjo.

»Mislim, da lahko zgodba mojega brata navdihne številne mlade, ki želijo vstopiti v semenišče ali se posvetiti redovnemu življenju. Ostati morajo tesno povezani z Bogom in imeti jasna načela,« tako Leidy. »Rekla bi jim, naj se ničesar ne bojijo, naj prisluhnejo – naj se naučijo poslušati – in naj bodo pozorni na tiste prve vzgibe.«

Pred zaključkom apostolskega obiska in papeževo vrnitvojo v Rim je Leidy izrazila upanje, da bodo Perujci v sebi ohranili nekaj globljega, ne le navdušenje teh dni. »Želim si, da bi sporočilo, ki nam ga je prinesel, ostalo z nami. To je sporočilo miru, ljubezni in medsebojne komunikacije, sporočilo o tem, kako pomagati bližnjim in postati boljši ljudje.«

Ob koncu pogovora je podelila osebni spomin, ki ji je prav posebej ljub: ko se je leta 2017 poročila, je na poroko povabila tedanjega škofa v Chiclayu. Zaradi pastoralnih obveznosti se slavja sicer ni mogel udeležiti, je pa prek njenega brata poslal čestitke mladoporočencema in najboljše želje za njuno zakonsko življenje: »Njegovo sporočilo hranim v albumu, v srcu in duši pa ga skrbno čuvam. Zaželel nama je srečen zakon, vedno z Božjim blagoslovom.«