Papež je nadaljeval svoja premišljevanja o konstituciji drugega vatikanskega cerkvenega zbora o svetem bogoslužju z naslovom Sacrosanctum Concilium in se tokrat osredinil na del besedila, posvečen cerkveni glasbi, poročajo vatikanski mediji. V dokumentu je zapisano, je spomnil Leon XIV., da »glasbeno izročilo Cerkve predstavlja zaklad neprecenljive vrednosti, ki presega druge umetniške izraze«. Po njegovih besedah je cerkvena glasba del bogoslužnega dejanja in ne zgolj njegov okras.

Izraz molitve in vere

Izvajanje cerkvene glasbe pri bogoslužju »pomeni moliti, svoje srce uglasiti s srcem sester in bratov ter z Bogom, pri tem pa dejavno sodelovati v obhajani skrivnosti,« tako Leon XIV. Spomnil je, da glasba izraža čustveno razsežnost molitve, ali kot pravi sv. Avguštin: »Cantare amantis est«, torej »petje je lastno tistemu, ki ljubi«.

To je zelo pomembno, razmišlja Petrov naslednik, ker nam pomaga, »da se srce odpre za delovanje Boga v milosti in se mu pusti oblikovati«. Poleg tega petje spodbuja občestvo, saj prispeva k povezanosti duš, presega razlike med ljudmi in vse združuje v slavljenju Boga.

Glede na globok teološki pomen cerkvenega petja kot sestavnega dela bogoslužnega dejanja morajo biti pri cerkveni glasbi izpolnjene določene zahteve.

Visoka kakovost in določene zahteve

Papež je tudi pojasnil, da je treba glede na globok teološki pomen cerkvenega petja kot sestavnega dela bogoslužnega dejanja izpolniti določene zahteve:

• prva je ta, da mora ne glede na smernice ali posebne občutljivosti avtorjev na vseh ravneh ustrezati temu, kar je najbolj primerno za določen trenutek obhajanja
• oblika mora biti, predvsem v svojem melodični razsežnosti, hkrati plemenita in preprosta, visoke glasbene kakovosti in lahko izvedljiva, še posebej, če je namenjena petju celotnega občestva vernikov.
• besedila morajo biti ustrezna, globoka in obenem lahko razumljiva, navdihnjena predvsem s Svetim pismom, bogoslužnimi knjigami in duhovnim izročilom Cerkve

Vse to zahteva skrbno razločevanje, zato koncilski dokument poudarja tudi pomen dejavnega sodelovanja vernikov.

»Glasbeno izročilo Cerkve predstavlja zaklad neprecenljive vrednosti, ki presega druge umetniške izraze.« FOTO: Janez Oblonšek

Velika vrednost gregorijanskega korala

Po papeževih besedah koncil pripisuje veliko vrednost gregorijanskemu petju, ne da bi iz bogoslužja izključil druge zvrsti cerkvene glasbe, posebno pozornost pa namenja tudi orglam.

Tema, ki je blizu koncilski reformi, je inkulturacija, tudi na področju cerkvene glasbe, tako papež. Posebej pomembno je upoštevati glasbena izročila različnih kultur, saj so del verskega in družbenega življenja ljudi.

Ob tem je Leon XIV. spomnil na svojega predhodnika Janeza Pavla II., ki je poudarjal potrebo po »očiščenju bogoslužja slogovnih napak, slabih oblik izražanja, površne glasbe in besedil, ki niso primerna za veličino obhajanega dejanja«, da bi »zagotovili dostojanstvo in dobroto cerkvene glasbe«. Skladatelj se mora zavedati, da cerkvene glasbe ni mogoče soditi zgolj po umetniški kakovosti.

Preberite tudi: Ob godu sv. Cecilije: cerkvena glasba koristi tako možganom kot duši

V edinosti in sozvočju

Papež je ob zaključku ponovil priporočilo koncilskih očetov za ustrezno izobraževanje in izvajanje cerkvene glasbe v semeniščih, noviciatih ter drugih katoliških ustanovah in šolah, pri čemer je treba vedno zagotoviti, da glasbeniki in pevci prejmejo trdno bogoslužno izobrazbo.

Na koncu je spomnil, da so cerkveni očetje zelo cenili bogoslužno petje kot simbol cerkvenega občestva, in ob tem navedel besede sv. Ignacija Antiohijskega: »Vi, drug za drugim, postanite zbor, da boste ubrano soglasni in uglašeni z Božjim tonom v edinosti ter v sozvočju po Jezusu Kristusu peli Očetu, da vas bo slišal in po dobrih delih, ki jih opravljate, spoznal, da ste udje njegovega Sina.«