Kot poročajo vatikanski mediji, je cerkveni voditelj na začetku »leteče« tiskovke okoli 70 predstavnikom medijev orisal naravo svojega romanja po Afriki: ker je na poti kot papež, rimski škof, je bilo to apostolsko potovanje, med katerim je želel spoznati Božje ljudstvo. Opozoril je, da se zanimanje za papeška potovanja pogosto osredinja na politične izjave, toda, je poudaril, so prednostni cilji povsem drugačni: »Potovanje je treba razumeti predvsem kot izraz oznanjevanja evangelija, oznanjevanja Jezusovega sporočila.«

To oznanjevanje ga približa ljudem: »To je način, kako se približati ljudem, v njihovem veselju, v globini njihove vere, pa tudi v njihovem trpljenju.« Po papeževih besedah so bili del tega pogovori z voditelji držav, da bi sprožili spremembe: to je pomembno, če želimo doseči večjo odprtost za dobrobit ljudi. Ob pogledu nazaj je Leon XIV. pozitivno zaključil, da je zelo zadovoljen s celotnim potovanjem, resničen blagoslov pa je po njegovih besedah predstavljalo srečanje s prebivalci Ekvatorialne Gvineje.

Vprašanje ni, ali se režim spremeni ali ne, ampak kako spodbujati vrednote, v katere verjamemo, ne da bi pri tem umrlo toliko nedolžnih ljudi.

Kultura miru namesto nasilja kot prvi odziv

V luči mednarodnih sporov je Leon XIV. odločno zavrnil nasilje ter spodbudil k novim odnosom in kulturi miru. Pogosto je prvi odziv na krize nasilje, tako Leon XIV., ki pa prinaša dramatične posledice, smrt množic nedolžnih ljudi.

Papež je ob tem spomnil na konkretne tragedije, ki se odvijajo po vsem svetu. Družine mu v pismih pripovedujejo o izgubi svojih otrok in papež je iz tega izpeljal temeljni pogled na celotno dogajanje: »Vprašanje ni, ali se režim spremeni ali ne, ampak kako spodbujati vrednote, v katere verjamemo, ne da bi pri tem umrlo toliko nedolžnih ljudi.«

Glede razmer v Iranu je Leon XIV. previdno komentiral in dejal, da so razmere »očitno zelo zapletene«. Pogajanja so protislovna: »Nekega dne Iran reče da, Združene države pa ne in obratno, in ne vemo, kam vse to pelje.« Posledice pa močno občutijo ljudje v državi: »V Iranu zaradi te vojne trpi celotna populacija nedolžnih ljudi.«

Papeži se med apostolskimi potovanji tradicionalno pogovarjajo z novinarji, ki jih spremljajo na poti. FOTO: Vatican Media

»Vedno imam pri sebi fotografijo muslimanskega dečka«

Na temeljni ravni je papež znova pozval k dialogu in spoštovanju mednarodnega prava, »da bi si strani prizadevale za spodbujanje miru, odpravile grožnjo vojne in spoštovale mednarodno pravo«. Posebej je poudaril, kako nujno potrebna je zaščita civilistov.

Papež je novinarjem na krovu letala zaupal, da ima vedno pri sebi fotografijo muslimanskega dečka, ki ga je z napisom »Dobrodošel, papež Leon« pričakal med njegovim obiskom v Libanonu. Deček je odtlej izgubil življenje v vojni. »Kot Cerkev – ponavljam – kot pastir ne morem podpirati vojne,« je izjavil cerkveni voditelj: »In želim spodbuditi vse, naj si prizadevajo za iskanje odgovorov, ki izhajajo iz kulture miru, ne iz sovraštva in delitev.«

Leona XIV. je tokrat v Afriko spremljalo okoli 70 novinarjev. FOTO: Vatican Media

Z zaščito meja ni nič narobe

Na tiskovni konferenci je bilo izpostavljeno tudi vprašanje migracij. Papež jih je opisal kot globalni pojav, svoj odgovor pa je začel s protivprašanjem: »Kaj počne globalni sever, da bi pomagal globalnemu jugu?« Po njegovih besedah mnogi mladi v svojih izvornih državah ne vidijo prihodnosti in zato sanjajo o odhodu na sever. Obenem pa v ciljnih državah primanjkuje rešitev: »Sever pogosto nima odgovorov, kako tem mladim ponuditi priložnosti.« Papež je ob tem omenil tudi kriminalne strukture ter poudaril, da je del migracijskega vprašanja žal tudi trgovina z ljudmi.

V želji po zaščiti meja papež ne vidi ničesar napašnega. »Osebno verjamem, da ima država pravico določiti pravila na svojih mejah. Ne trdim, da bi moral imeti vsakdo možnost vstopa brez regulacije: to v državi gostiteljici včasih vodi v razmere, ki so še krivičnejše od tistih, ki so jih migranti pustili za seboj.«

Za mnoge ljudi je Afrika kraj za pridobivanje mineralov, njeno bogastvo pa služi drugim državam.

Obenem je papež kritično ocenil pomanjkanje odgovornosti, ki jo zahodna politika in družba kažeta do tistih, ki nimajo druge možnosti, kot da zapustijo svojo domovino. Izrecno je izpostavil gospodarsko izkoriščanje manj uspešnih držav: »Za mnoge ljudi je Afrika kraj za pridobivanje mineralov, njeno bogastvo pa služi drugim državam. Morda bi si morali na svetovni ravni bolj prizadevati za spodbujanje pravičnosti, enakosti in razvoja teh afriških držav, da ne bi bile prisiljene v izseljevanje.«

Leon XIV. je ob tem poudaril nedotakljivo dostojanstvo vsakega posameznika, ki postane migrant: »V vsakem primeru so to ljudje in z ljudmi moramo ravnati človeško, ne pa slabše kot z živalmi, kar se pogosto dogaja.« Papež je nadaljeval, da je celotno vprašanje migracij velik izziv: »Država lahko trdi, da ne more sprejeti več kot določenega števila ljudi, toda ko ljudje prispejo, so to človeška bitja in si zaslužijo spoštovanje, ki si ga zasluži vsak človek na temeljih svojega dostojanstva.«

Diplomacija z avtoritarnimi državami? »Veliko dela se opravlja v zakulisju …«

V odgovoru na vprašanje o diplomaciji je Leon XIV. branil stike Svetega sedeža z avtoritarnimi režimi. Priznal je, da vzdrževanje diplomatskih odnosov z določenimi državami včasih zahteva žrtve s strani Svetega sedeža, vendar, je pojasnil, to Svetemu sedežu omogoča, da se vključi v diplomatski dialog in spodbuja različne cilje. »Ne dajemo vedno velikih izjav, v katerih kritiziramo, sodimo ali obsojamo. Vendar pa se v zakulisju opravlja veliko dela za spodbujanje pravičnosti, spodbujanje humanitarnih ciljev in včasih iskanje primerov, v katere so vpleteni politični zaporniki, ter iskanje načina za njihovo izpustitev.« Dodal je, da si Sveti sedež prizadeva uporabiti evangelij v specifičnih okoliščinah, obenem pa ohranja nevtralnost in išče načine za spodbujanje pozitivnih diplomatskih odnosov s številnimi različnimi državami, da bi se izboljšalo življenje ljudi.

Papež je pozorno prisluhnil vprašanjem novinarjev. FOTO: Vatican Media

Blagoslovne slovesnosti za istospolne pare: Sveti sedež pravi ne

Glede notranje cerkvene razprave o blagoslovnih slovesnostih za istospolne pare je papež jasno izrazil stališče Svetega sedeža. Najprej je vprašanje postavil v kontekst: »Zelo pomembno je razumeti, da se edinost ali razdeljenost Cerkve ne sme vrteti okoli vprašanj o spolih oz. spolnosti.« Druga vprašanja so »veliko večja in pomembnejša«, recimo pravičnost, enakopravnost, svoboda moških in žensk ter verska svoboda.

Glede specifične odločitve v Nemčiji, da uvedejo uradne cerkvene blagoslovne slovesnosti za istospolne pare, je papež dejal: »Sveti sedež se je že pogovarjal z nemškimi škofi. Sveti sedež je jasno povedal, da se ne strinjamo z uradnim blagoslovom parov – v tem primeru istospolnih parov – ali parov v neurejenih razmerah.« Ob tem se je skliceval na obstoječo prakso splošnih blagoslovov: »Ko duhovnik podeli blagoslov na koncu maše, ko papež podeli blagoslov na koncu velikega praznovanja, v teh primerih so to blagoslovi za vse ljudi.«

Pozdrav vsem zbranim na krovu papeškega letala. FOTO: Vatican Media

»Vsi dobrodošli, da sledijo Jezusu …«

Leon XIV. se je dotaknil tudi znanih besed o vključevanju »vseh, vseh, vseh«, ki jo je skoval njegov predhodnik Frančišek: ta formulacija, tako novi Petrov naslednik, »izraža prepričanje Cerkve, da so vsi dobrodošli, vsi so povabljeni, da sledijo Jezusu, in vsi so povabljeni, da si v svojem življenju prizadevajo za spreobrnjenje«.

Nazadnje se je papež dotaknil še smrtne kazni. Dejal je, da obsoja vsa krivična dejanja, obsoja ubijanje ljudi in obsoja smrtno kazen: »Verjamem, da je treba spoštovati človeško življenje in da je treba spoštovati in varovati življenje vseh ljudi – od spočetja do naravne smrti.« To vodi do jasne sodbe o delovanju države: »Če režim, če država sprejema odločitve, ki nepravično jemljejo življenja drugih ljudi, potem je to očitno nekaj, kar je treba obsoditi.«