Leon XIV. je na lampeduškem letališču danes pristal nekaj minut pred 9. uro, poročajo vatikanski mediji. Najprej se je odpravil na pokopališče, kjer so pokopani migranti: v njihov spomin je h grobovom položil cvetje in se za nekaj trenutkov ustavil v tihi molitvi. Nato se je ustavil pri spomeniku »Vrata Evrope«, posvečenemu migrantom, ki so izgubili življenje med prečkanjem Sredozemskega morja. Navdih za spomenik so dramatične zgodbe tisočev migrantov, ki se kljub neizmernim težavam prepogosto zaman trudijo priti v Evropo, da bi tukaj našli boljšo prihodnost.

Pomol papeža Frančiška

Papež se je odpravil tudi do pomola Favaloro, ki je po novem poimenovan po papežu Frančišku, ter tam blagoslovil spominsko ploščo. Tik pred začetkom svete maše, ki jo je ob 10.30 daroval na športnem igrišču Arena, je nagovoril zbrane vernike:

»Dejstvo, da ste se odločili poimenovati pomol Favaloro po papežu Frančišku, je znak vezi, ki jo je moj predhodnik vzpostavil z vašo skupnostjo ter z našimi brati in sestrami migranti: papež vam je bil v tem zelo zahtevnem času blizu. In danes sem tukaj, da vam povem, da vas papež še naprej spremlja, podpira in spodbuja,« tako Leon XIV.

Na pomolu papeža Frančiška. FOTO: Vatican Media

To je kraj, kjer bolj kot besede govorijo dejanja. Da pa bi bila dejanja človeška, potrebujejo srce.

Kot je poudaril, ni prišel, da bi imel govore, »ampak da bi obhajal evharistijo, najvišje znamenje Kristusove navzočnosti med nami«. Jezusova gesta, s katero razlomi kruh, da bi daroval samega sebe, daje smisel in moč našim vsakdanjim dejanjem, s katerimi pomagamo: »Da, to je kraj, kjer bolj kot besede govorijo dejanja. Da pa bi bila dejanja človeška, potrebujejo srce.«

Med sveto mašo na stadionu Arena. FOTO: Vatican Media

Nevarne poti

Leon XIV. je v pridigi premišljeval o tem, da danes Lampedusa in sosednji otok Linosa ležita na poti, ki je bila tako nevarna kot tista, ki je vodila iz Jeruzalema v Jeriho v evangeljski priliki o usmiljenem Samarijanu. Tu je »na tisoče ljudi padlo v roke roparjem, ki so jim vzeli vse, jih brutalno pretepli in odšli ter jih pustili napol mrtve«, je po navedbah vatikanskih medijev spomnil cerkveni voditelj.

Prebivalcem Lampeduse je izrazil hvaležnost za njihovo solidarnost do vseh, ki se v upanju na boljše življenje odpravijo v Evropo in jih pot prinese na njihov otok. Njihovo pomoč je poimenoval »čudež sočutja« in tisti, »ki se pustijo potegniti v to dinamiko sočutja in usmiljenja, začnejo živeti drugače, postanejo državljani na nov način in delujejo drugače«. Na ta način, tako Leon XIV., »se lahko resnično rodi civilizacija ljubezni«, ki so si jo zamislili njegovi predhodniki: sv. Janez XXIII., sv. Pavel VI. in sv. Janez Pavel II. Ti so »skupaj s številnimi preroki in mučenci prejšnjega stoletja razumeli, da se le usmiljenje lahko odzove na globine človeškega srca in grozote vojne tako, da odpre pot novemu začetku«.

Pozdrav krajevnega škofa ob prihodu. FOTO: Vatican Media

Konkretna civilizacija ljubezni

»Zdaj, stoječ na ramenih teh velikanov,« je nadaljeval papež, »smo vstopili v tisočletje, v katerem moramo dati duhovni, kulturni, pravni, politični in gospodarski izraz civilizaciji ljubezni.« Ob tem je izrekel iskren poziv, da bi nam »razsežnost trpljenja, ki smo mu priča, pomagala razumeti radikalno naravo tega klica«.

V osrednjem Sredozemlju je od leta 2014 umrlo več kot 26.000 ljudi, na Lampedusi pa je bilo v zadnjih treh letih zabeleženih več kot 182.000 prihodov.

Prinašanje darov. FOTO: Vatican Media

Leon XIV. je na Lampeduso prispel 13 let po tem, ko je ta otok obiskal papež Frančišek in obsodil »globalizacijo brezbrižnosti« do tistih, ki so primorani bežati. Več kot desetletje pozneje migracije ostajajo ključni globalni izziv, saj je od leta 2014 v osrednjem Sredozemlju umrlo več kot 26.000 ljudi. Na Lampedusi je bilo v zadnjih treh letih zabeleženih več kot 182.000 prihodov.