S srečanjem se tradicionalno zaključi obdobje, ko se kardinali po smrti papeža, v času izpraznjenega sedeža, zbirajo najprej na splošnih kongregacijah in nato na konklavu. Papež je najprej na kratko nagovoril zbrane, nato pa je za zaprtimi vrati predvsem poslušal in se pogovarjal s kardinali, ki jih je imenoval »papeževi najtesnejši sodelavci«, da bi slišal njihove predloge in nasvete, kar kaže na njegov slog in pogled na sinodalnost in kolegialnost v Cerkvi.

Pomoč kardinalov in ljudi po vsem svetu

V govoru je poudaril, da papeževa naloga presega moči vsakega posameznika, za to računa predvsem na Gospodovo pomoč, po njegovi milosti pa tudi bližino kardinalov in »številnih bratov in sester po vsem svetu, ki verujejo v Boga, ljubijo Cerkev in podpirajo Kristusovega namestnika z molitvijo in dobrimi deli.« Zahvalil se je dekanu kardinalskega zbora, Giovanniju Battisti Reju, in kamerlengu svete rimske Cerkve, kardinalu Kevinu Josephu Farrellu, ki sta imela posebno vlogo v času izpraznjenega sedeža.

Papež se je zahvalil kardinalom. FOTO: Vatican Media 

V zadnjih dneh smo lahko videli lepoto in čutili moč neizmerne skupnosti.

Izrazil je upanje, da bi odhod papeža Frančiška in konklave videli kot »velikonočni dogodek«. Spomnil se je na zgled pokojnega papeža, ki je s svojo predanostjo pokazal, da je papež samo ponižni služabnik Boga in bratov. »V zadnjih dneh smo lahko videli lepoto in čutili moč neizmerne skupnosti, ki je svojega pastirja sprejela in žalovala z veliko naklonjenostjo in predanostjo ter ga z vero in molitvijo spremljala v trenutku njegovega dokončnega srečanja z Gospodom,« je dodal Leon XIV.

Pot 2. vatikanskega koncila in papeža Frančiška

Papež si je zaželel, da bi »danes skupaj obnovili svojo popolno predanost poti, po kateri vesoljna Cerkev hodi že desetletja, ko sledi drugemu vatikanskemu koncilu.« S tem v zvezi je spomnil na apostolsko spodbudo papeža Frančiška Veselje evangelija (Evangelii gaudium), iz katere je izpostavil nekaj temeljnih poudarkov: prvenstvo Kristusa pri oznanjevanju, misijonarsko spreobrnjenje vseh kristjanov, kolegialnost in sinodalnost, sensus fidei  – verski čut Božjega ljudstva, predvsem v obliki ljudske pobožnosti, skrb za uboge in odvržene ter dialog s sodobnim svetom. Kot je dejal papež Leon XIV., gre za evangeljska načela, »ki so vedno spodbujala in navdihovala življenje in delo Božje družine«.

Papež nadaljuje pot svojih predhodnikov. FOTO: Vatican Media

Danes Cerkev vsem ponuja svojo dediščino družbenega nauka, da bi odgovorila na novo industrijsko revolucijo in na razvoj umetne inteligence, ki prinašata nove izzive za zaščito človeškega dostojanstva, pravičnosti in dela.

Družbeni nauk Cerkve: odgovor na izzive sodobnosti

Prav nadaljevanje poti v tej smeri ga je navdihnilo tudi pri izbiri imena. Pri tem je imel različne razloge, glavni pa je bil papež Leon XIII. in njegova okrožnica Rerum novarum, ki je obravnavala socialna vprašanja v času industrijske revolucije. »Danes pa Cerkev vsem ponuja svojo dediščino družbenega nauka, da bi odgovorila na novo industrijsko revolucijo in na razvoj umetne inteligence, ki prinašata nove izzive za zaščito človeškega dostojanstva, pravičnosti in dela,« je poudaril papež.

Zaključil je z mislijo papeža sv. Pavla VI. na začetku svojega papeževanja: »Naj pride na ves svet velik plamen vere in ljubezni, ki bo razvnel vse ljudi dobre volje, razsvetlil njihove poti medsebojnega sodelovanja in privabil na človeštvo, ponovno in vedno, obilje božanskega zadovoljstva, sámo moč Boga, brez katerega pomoči nič ni vredno, nič ni sveto.«