Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Leon XIV.: »Preporod« kot rdeča nit obiska v Franciji [VIDEO]

Za vas piše:
M.M.Š.
Objava: 30. 09. 2026 / 11:45
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 30.09.2026 / 14:18
Ustavi predvajanje Nalaganje
Leon XIV.: »Preporod« kot rdeča nit obiska v Franciji [VIDEO]
Papež je med današnjo splošno avdienco spregovoril o štirih dneh, ki jih je preživel v Parizu, Lurdu in Metzu. FOTO: Vatican Media

Leon XIV.: »Preporod« kot rdeča nit obiska v Franciji [VIDEO]

Papež Leon XIV. je kot ključno besedo, s katero bi opisal svoje apostolsko potovanje v Francijo, izbral »preporod«, simbol zanj pa je po njegovih besedah pariška stolnica Naše Gospe: kar se je zdelo povsem uničeno, se lahko znova rodi – tako v Cerkvi in družbi kot tudi v Evropi.

Cerkveni voditelj je svoje apostolsko potovanje v Francijo opisal kot »veliko darilo«. Kot poročajo vatikanski mediji, je med današnjo splošno avdienco spregovoril o štirih dneh, ki jih je preživel v Parizu, Lurdu in Metzu, in tako z zbranimi romarji podelil misli in vtise, »ki so še vedno zelo živi«. Vse skupaj je povezal »okoli enega samega velikega simbola«, in sicer »stolnice Naše Gospe v Parizu«:

»Prav Notre-Dame lahko z dramo, ki jo je prestala, simbolno osvetli celotno apostolsko potovanje in ponudi ključ za razlago dogajanja v Franciji, ki bi ga povzel z eno besedo: preporod,« je dejal Leon XIV.

Leon XIV. se je v ponedeljek vrnil z apostolskega obiska v Franciji. FOTO: Vatican Media

Notre-Dame kot ključ za razlago

Pred zgolj sedmimi leti se je zdelo, da je pariška stolnica zaradi uničujočega požara doživela »smrtni udarec«. Danes je obnovljena in žari »veličastneje kot kdaj koli prej«. Ta katastrofa je sprožila pozitivne odzive »na vseh ravneh« – nekatere »vidne in konkretne«, druge bolj »prikrite in duhovne narave«.


»Njena obnova je bila dokaz mogočega sodelovanja med Cerkvijo, državo, javnimi ustanovami in civilno družbo,« je dejal Leon XIV. To sodelovanje je omogočilo »najboljšo možno izrabo tako velikodušnosti darovalcev kot strokovnega znanja izvedencev in obrtnikov«. Takšno »sodelovanje za skupno dobro«, je poudaril papež, bi moralo biti običajen potek delovanja ustanov ter družbenih in političnih sil.

To sporočilo je želel posredovati tudi francoskim oblastem in med svojim obiskom sedeža Unesca, Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. Pri tem je ključnega pomena dostojanstvo človeške osebe, kar je bila še ena ponavljajoča se tema njegovega potovanja.

Leon XIV. je na stadionu v Parizu doživel »novo generacijo Francije«.

Predvsem pa je Notre-Dame simbol Cerkve: »Cerkve iz živih kamnov, svetega Božjega ljudstva.« V tem kontekstu je Leon XIV. primerjal večernice v pariški stolnici in molitveno bdenje mladih na tamkajšnjem Stade de France. To sta bila dva povsem različna kraja, tako papež, pa vendar »dva dopolnjujoča se dogodka, malodane duhovno povezana« …

Kot je pojasnil, je na stadionu doživel »novo generacijo Francije«. Ta novost ni bila le v starosti, »temveč še bolj v duhu, v svobodi srca in vere«. Mladi so peli in vzklikali, pa tudi v tišini poslušali. Videl je »pozorne in ganjene obraze,« je dejal, »ki so pričevali iz srca, hrepeneli po resnici in ljubezni«.

»Z veseljem sem jim rekel: 'Vi ste svetniki Francije!'« je spomine z nedavnega obiska obujal Leon XIV. Molitveno bdenje je bilo po njegovem mnenju »veliko znamenje upanja«.

Papež je v to sliko vključil tudi svoj obisk centra »Maison Bakhita«, zavetišča za ljudi v stiski. Opisal ga je kot »enega od mnogih krajev, sadov evangelija«, kjer se ljudje vsak dan z ljubeznijo posvečajo »služenju človekovemu dostojanstvu«.

Pozdrav zbranim romarjem. FOTO: Vatican Media

Znamenja prenove v Cerkvi

Še eno znamenje »preporoda« v francoski Cerkvi Leon XIV. vidi v mladih in odraslih ljudeh, ki prosijo za krst. Katehumeni in novokrščeni so po njegovih besedah »lepo presenečenje od Boga«, o čemer je govoril tudi med obiskom v francoski prestolnici.

Pri maši na pariškem Place de la Concorde se mu je »preporod Cerkve« razodel na prav poseben način, tako papež: množica navzočih pri slovesnem bogoslužju se je raztezala čez prostrani trg in vzdolž Elizejskih poljan vse do Slavoloka zmage in še naprej – po uradnih podatkih se je do konca maše zbralo 800.000 ljudi. »To je pravi preporod, preporod Cerkve, ki ga lahko doseže le Bog po priprošnji Device Marije,« je dejal Leon XIV.

Blagoslov otrok ... FOTO: Vatican Media

Lurd: Dostojanstvo slehernega človeškega življenja

Iz Pariza je papeža pot vodila v Lurd, kjer je Petrov naslednik Marijo počastil kot Mater Cerkve. Obenem je romarski kraj povezal s sporočilom upanja in obnove – predvsem za ljudi, ki trpijo na telesu in duhu.

»Vsako človeško življenje, v kakršnem koli stanju, tudi v največji krhkosti, ohranja svoje nedotakljivo dostojanstvo in si zasluži, da zanj skrbimo, ga spremljamo in osvobajamo trpljenja s človeškim sočutjem ter s pomočjo sredstev, ki jih ponuja znanost,« je dejal Leon XIV. Lurd je zato »svetišče civilizacije ljubezni za ves svet«.

S priznanjem bolečine, ki jim [žrtvam zlorab] je bila povzročena v življenju, in prizadevanjem za preprečevanje zlorab mora Cerkev nadaljevati svojo pot.

V Lurdu se je papež srečal tudi z žrtvami spolnih zlorab. To srečanje je izrecno izpostavil v današnjem nagovoru. Sedem moških in žensk, s katerimi se je pogovarjal, je prosil, naj mu pomagajo posredovati njegova prizadevanja in prizadevanja celotne Cerkve tudi na druge žrtve: da jim želijo prisluhniti in jih spremljati na njihovi poti do ozdravljenja. »S priznanjem bolečine, ki jim je bila povzročena v življenju, in prizadevanjem za preprečevanje zlorab« mora Cerkev nadaljevati svojo pot, je dejal papež.

Navdušen sprejem na Trgu sv. Petra. FOTO: Vatican Media

Evropa: »prerojena« kot mirovni projekt

Tretja in zadnja etapa potovanja je Leona XIV. vodila v Metz: mesto leži na območju Francije in Evrope, ki ga je druga svetovna vojna močno zaznamovala. Obenem je papež spomnil na Roberta Schumana, eno ključnih osebnosti v procesu evropskega povezovanja.

Tudi pri tem je Leon XIV. prevzel prispodobo preporoda. Pojasnil je, da je današnja Evropa nastala kot mirovni projekt po uničenju, ki ga je povzročila vojna: »Lahko rečemo, da se je tisto, kar se je zgodilo s požarom v pariški stolnici Naše Gospe, zgodilo v Evropi z drugo svetovno vojno.«

V vse bolj globaliziranem svetu ima ključno vlogo medverski dialog.

»In Evropa se je znova rodila,« je dejal papež, »na podlagi načel demokracije, solidarnosti in bratstva med narodi, ki veliko dolgujejo svojim krščanskim koreninam.« Tudi danes se lahko evropski projekt obnovi na teh temeljih in s to »vitalnostjo«. V vse bolj globaliziranem svetu ima ključno vlogo medverski dialog. Zato se je voditelj Katoliške Cerkve v Metzu srečal s predstavniki različnih verskih izročil. V njegovi navzočnosti so prebrali in podpisali »Poziv iz Metza« k dialogu in miru.

Leon XIV. je današnjo avdienco sklenil s premišljevanjem o geslu tokratnega apostolskega potovanja: »Pour que le monde ait la vie« – »Da bi svet imel življenje.« Te Jezusove besede so povzele celotno njegovo poslanstvo odrešenja in med potovanjem izrazile »evangeljski pomen vsakega srečanja v njegovi polnosti«.

Tudi v svojih molitvah prosimo Boga, je zaključil Leon XIV., da bi ta dogodek milosti obrodil bogate in trajne sadove.

Nalaganje
Nazaj na vrh