Petrov naslednik se je v domu Accueil Notre-Dame srečal s trenutnimi prebivalci ter njihovimi spremljevalci, prostovoljci in zaposlenim zdravstvenim osebjem. V mestu bolnih in mestu upanja so odmevale papeževe besede, da je treba »odločno zavrniti vsako skušnjavo, da bi pod pretvezo lažnega sočutja vzeli življenje. Nemogoče je, da bi odvzem življenja imeli za nekaj normalnega. Kar je zakonito, ni nujno, da je moralno.« Zaposlene v zdravstvu je pozval, naj so goreči služabniki življenja, bolnim pa je zagotovil, da niso breme, temveč utripajoče srce naše človečnosti.

Med srečanjem z bolniki in invalidi v sprejemnem domu Accueil Notre-Dame. FOTO: Vatican Media

Papež je v središče svojega nagovora postavil dostojanstvo slehernega človeka in poudaril, da je človek vreden že zato, ker obstaja, njegovo dostojanstvo pa ni odvisno od njegovega zdravstvenega stanja, starosti, sposobnosti ali družbene koristnosti. V Božjih očeh namreč nihče ni neviden. V luči Božje Matere Marije in lurškega izročila je Leon XIV. pozval k »kontemplativnemu pogledu«, ki v vsakem človeku prepoznava njegovo globino, lepoto, svobodo, odgovornost in vrednost.

Papež je prisluhnil 13-letni Evi Molenmaker, ki v muzikalu o Bernardki Lurški igra naslovno vlogo. FOTO: Vatican Media

Papež je posebej odločno spregovoril o varovanju človeškega življenja in zdravstvene delavce pozval, naj ostanejo »goreči služabniki življenja«. Po njegovih besedah je njihova naloga predvsem skrb za človeka, ki trpi, in ne prizadevanje za njegovo smrt. Ob tem je izpostavil pomen razvoja paliativne oskrbe, raziskav ter celostnega spremljanja bolnikov, ki vključuje tako telesne kot duhovne potrebe.

Udeleženci srečanja s papežem v sprejemnem domu Accueil Notre-Dame. FOTO: Vatican Media

Ob koncu nagovora je Leon XIV. bolnikom namenil posebno sporočilo: niso breme, ampak »utripajoče srce naše človečnosti« in dragocen zaklad Cerkve. Vsem, ki skrbijo zanje, se je zahvalil za njihovo služenje ter jih spodbudil, naj tudi v trenutkih bolezni in nemoči pomagajo svetu ohranjati spoštovanje do življenja in človekovega dostojanstva.

Papež žrtvam zlorab: Zagotoviti želim, da se to zlo ne bo ponovilo

Leon XIV. se je v Lurdu srečal tudi s sedmimi žrtvami spolnih zlorab v Cerkvi. Skupina – štirje moški in tri ženske – je zlorabe doživela v župnijah, internatih, redovnih skupnostih ali cerkvenih gibanjih. Med dvournim zasebnim srečanjem je papež posamezno prisluhnil njihovim pričevanjem o zlorabah in trpljenju, v nekaterih primerih tudi o institucionalnem molku. Med srečanjem se je seznanil z njihovimi predlogi za preprečevanje prihodnjih zlorab in z nekaterimi žrtvami skupaj molil.

Ob koncu srečanja se je Petrov naslednik žrtvam zahvalil za njihovo pričevanje in znova potrdil svojo zavezanost k temu, da nihče drug ne bi več doživel podobnega trpljenja. Izrazil je svojo bližino vsem, ki še vedno trpijo zaradi posledic zlorab, ter upanje, da bi Cerkev vse bolj postajala prostor tolažbe in celjenja ran.

Po papeževih besedah je procesija z lučkami znamenje vere in upanja, ki človeka spremljata tudi v preizkušnjah, trpljenju in bolezni.

Pet udeležencev srečanja je za javnost razkrilo svojo istovetnost: Jean-Marie Delbos, Jérôme Guillement, Véronique Garnier, Olivier Mardi in Bertrand Virieux. Dva sta želela ostati anonimna. Udeležence so izbrale francoske katoliške organizacije po posvetovanjih s približno 40 posamezniki in skupinami. Omejeno število udeležencev je bilo določeno z namenom, da bi bila ob srečanju s papežem omogočena vsebinska razprava, čeprav so bile nekatere skupine kritične do postopka izbire.

Papež med procesijo z lučkami »romar med romarji«

Nedeljski obisk v Lurdu je papež sklenil s procesijo z lučkami med molitvijo rožnega venca od votline prikazovanj prek celotne ploščadi do pročelja mogočne lurške bazilike. V nagovoru je zbrane - med romarji so bili številni bolniki in invalidi - med drugim spodbudil, naj svoje najdražje in najnujnejše namene »izročijo Naši Gospe«.

Francoski škofje med sinočnjo procesijo v Lurdu. FOTO: Vatican Media

Izpostavil je pomen romanja, molitve in zaupanja v Marijo, ki vernike kot Mati vodi h Kristusu. Procesija z lučkami je po njegovih besedah znamenje vere in upanja, ki človeka spremljata tudi v preizkušnjah, trpljenju in bolezni. Prav bolniki s svojo vero pričujejo, da lahko tudi sredi trpljenja vzniknejo mir, vedrina in veselje, saj kristjan zaupa v Kristusovo odrešenje in ve, da sedanje trpljenje ni primerljivo z večnim veseljem pri Bogu.

Med molitvijo v votlini prikazovanj. FOTO: Vatican Media

Marija kot Brezmadežno spočetje predstavlja začetek novega stvarstva in zoro odrešenja, kot »Morska zvezda« pa je opora kristjanom v življenjskih viharjih: vodi jih, jim pomaga, da vztrajajo, in jih varuje pred obupom. Verniki smo povabljeni, je spodbudil Petrov naslednik, da ji izročijo svoje osebne namene in potrebe sveta ter z zaupanjem gledajo v prihodnost. Luč, ki jo nosijo v rokah, naj bo znamenje vere in upanja, ki nikoli ne ugasneta, ampak človeka že danes odpirata za obljubo večnega življenja.