Tja je prispel že sinoči in se takoj po prihodu odpravil k votlini prikazovanj Massabielle, kjer se je naprej ustavil v tihi molitvi, nato spil kozarec zdravilne vode, zmolil za to priložnost pripravljeno molitev in nazadnje pred pozdravom posameznikov vsem skupaj podelil apostolski blagoslov.

Papež Leon moli v votlini Marijinih prikazovanj. FOTO: Vatican Media

Nedeljski program se je začel s srečanjem s francoskimi škofi, ob enajstih je obhajal slovesno sveto mašo in po njej molil tradicionalno angelovo češčenje. Popoldne je na vrsti več srečanj: s sodelavci romarskega urada v Lurdu in bolniki, s skupino klavzurnih redovnic in z žrtvami zlorab. Zvečer se bo cerkveni voditelj udeležil molitve rožnega venca in procesije z lučkami na trgu pred lurško baziliko.

Kardinal Jean-Marc Aveline pozdravlja papeža Leona XIV. FOTO: Vatican Media

Papež škofom: Cerkev naj se kljub svojim napakam in ranam ne umika

Papeževo prvo uradno srečanje tretji dan apostolskega potovanja v Franciji je bilo v Lurdu s člani Francoske škofovske konference. Leon XIV. je v nagovoru izpostavil zgodovinsko in duhovno povezanost Francije z Devico Marijo ter posebno poslanstvo Cerkve v Franciji. Marijino češčenje, ki je globoko zakoreninjeno v francoski zgodovini, naj bo tudi danes vir zaupanja in usmeritve, tako papež Leon. Cerkev naj se kljub svojim napakam in ranam ne umika, ampak z resnico, ponižnostjo in pogumom nadaljuje oznanjevanje evangelija.

Cerkev v Franciji mora v času sekularizacije skrbno varovati svojo svobodo oznanjevanja, vzgoje in javnega bogoslužja.

V nadaljevanju je posebej poudaril pravico in dolžnost Cerkve, da sodeluje v javni razpravi. Njena zgodovinska navzočnost v francoski kulturi in družbi ji daje pomembno vlogo pri zagovarjanju človekovega dostojanstva, svobode in temeljnih vrednot, zato mora v času sekularizacije skrbno varovati svojo svobodo oznanjevanja, vzgoje in javnega bogoslužja.

Obnovljena stolnica Naše Gospe v Parizu po papeževih besedah predstavlja znamenje širše prenove Cerkve v Franciji. Cerkev je poklicana, da sodobnemu človeku, posebej mladim, znova prinese evangeljsko sporočilo upanja, miru in smisla. Mlade, ki iščejo resnico in se soočajo z negotovo prihodnostjo, je treba sprejeti v žive skupnosti ter jim ponuditi trden nauk, zakoreninjen v Božji besedi, je poudaril Leon XIV.

Papež s francoskimi škofi. FOTO: Vatican Media

Po mnenju cerkvenega voditelja so med ključnimi izzivi vzgoja, katoliško šolstvo, zaščita mladoletnih pred zlorabami, podpora duhovnikom ter upad duhovnih in redovnih poklicev. Posebno pomembna je družina, kjer se človek uči vere, skupnosti, spoštovanja, velikodušnosti in darovanja za druge, zato je papež prenovo družinskega verskega življenja predstavil kot pomemben odgovor na številne krize Cerkve in družbe.

Na koncu je poudaril še nujnost edinosti Cerkve: kot je dejal, različnost ne sme prerasti v ideološke delitve, ki bi oslabile njeno pričevanje. Prava edinost ni uniformnost, temveč skupna vera, občestvo s pastirji in zvestoba cerkvenemu izročilu. Papež je svoj nagovor sklenil z upanjem, da bo Cerkev v Franciji, bogata z mladimi, živimi skupnostmi in dolgo dediščino, z novim misijonarskim zagonom še naprej oznanjala Jezusa Kristusa in njegovo ljubezen.

Papež pri sveti maši: spreobrnjenja ne smemo odlagati na prihodnost

Sveto mašo na 26. navadno nedeljo je papež obhajal pred Marijinim svetiščem v Lurdu: bogoslužja se je udeležilo okoli 150.000 vernikov. Leon XIV. je v pridigi pozval k spreobrnjenju in pokori, bolnikom pa dejal, da je v srcu Cerkve njihova vloga nenadomestljiva.

Med današnjim bogoslužjem na trgu pred lurško baziliko. FOTO: Vatican Media

Papež je zbrane vernike označil za eno samo družino in eno samo srce, združeno v Marijinem svetišču. Spodbudil jih je, naj se iz Lurda vrnejo okrepljeni v veri ter pripravljeni, da upanje in tolažbo prinesejo v svoje družine, župnije in okolje.

Osrednje sporočilo papeževega nagovora je bil Marijin klic k spreobrnjenju. Ljudje smo povabljeni, da se nenehno obračamo k Bogu, opustimo poti, ki vodijo stran od njega, in svobodno izberemo življenje v Kristusu. Spreobrnjenje ni nekaj, kar bi bilo mogoče odlagati na prihodnost, saj je pravi čas zanj prav danes, tako papež Leon. Bog namreč želi, da človek živi in doseže večno življenje, ki je večja in trajnejša sreča od vsake zemeljske sreče.

Marijin poziv k pokori pomeni povabilo k spreminjanju lastnega srca, pa tudi k molitvi in žrtvi za druge ...

Posebej pomembno je bilo premišljevanje o človeški krhkosti: bolezen, starost, invalidnost in trpljenje človeku ne zmanjšujejo njegovega dostojanstva. Papež je Lurd predstavil kot kraj, kjer so prav ranljivost, solze in bolečina sprejeti ter postavljeni v prostor Božje ljubezni. po besedah cerkvenega voditelja je življenje dragocen Božji dar, usmerjen v večnost.

Greh je papež opisal kot oviro za Božjo milost in ljubezen. Ker je človek svoboden, je tudi osebno odgovoren za svoje odločitve, zato Marijin poziv k pokori pomeni povabilo k spreminjanju lastnega srca, pa tudi k molitvi in žrtvi za druge ter za svet, ki trpi zaradi nasilja in zla. Spreobrnjenje mora zajeti tudi Cerkev, je prepričan Leon XIV., ta pa mora ponižno priznati svoje napake in iskati očiščenje.

Papež blagoslavlja vernike, ki so se zbrali pri sveti maši pred lurško baziliko. FOTO: Vatican Media

Posebno sporočilo je papež Leon namenil bolnikom: svoje trpljenje lahko po krščanskem razumevanju združijo s Kristusovim trpljenjem in tako sodelujejo pri poslanstvu Cerkve. Na koncu je vsem romarjem položil na srce, naj iz Lurda odidejo kot »misijonarji upanja«: Marija naj jim pomaga, da bodo videli življenje z novimi očmi, jim podari mir ter jih vodi, da bi kljub preizkušnjam z zaupanjem hodili prihodnosti naproti.

Veselje ob srečanju s Petrovim naslednikom. FOTO: Vatican Media

Angelus: povabilo k molitvi rožnega venca za mir

Ob koncu svete maše je papež skupaj z verniki zmolil še angelovo češčenje. Kot je dejal, nam ta preprosta in čudovita molitev »pomaga vsak dan po zgledu Device Marije živeti v skladu z Božjo voljo«. Ob tem je povabil, naj v mesecu oktobru molimo rožni venec z iskreno prošnjo za mir.